Vici  9

Novinar se z uspešnim ameriškim poslovnežem, rojenim Slovencem dogovori za intervju na radiu.
- Dober dan, gospod Ivan, izdajte nam prosim skrivnost vašega uspeha, začne novinar.
- Prvo kot prvo, jaz nisem Ivan ampak John. Kar pa zadeva uspeh, to ni nobena skrivnost. Ko se zbudim, grem na verando, nato pozajtrkujem, grem v podjetje, opoldne skočim malo domov, grem na verando, se vrnem v podjetje, in zvečer, ko pridem domov, povečerjam in grem spet malo na verando, po tretjem TV Dnevniku grem v posteljo pa na verando in tako mi mine noč.
Novinar, ki nič ne razume, se zahvali za razlago in reče:
- Tako, pred mikrofonom imamo tudi soprogo gospoda Johna, gospo Vero. Gospa Vera, kaj bi dodali k izjavi svojega moža?
- Prvo, kot prvo, reče Johnova soproga, jaz nisem Vera, ampak Veranda...
 

Temno je že, ko se privlačna mlada ženska po ozki gozdni stezi vrača proti domu. Nenadoma zagleda, kako nasproti prihaja velik moški s široko razširjenimi rokami. Bliskovito pomisli, da mimo njega ne bo mogla; prav tako mu bo na ozki, neravni stezi težko ubežala. Tedaj se spomni nasveta prijateljice, ki je obiskovala tečaj karateja, da je v takem primeru najbolje se zaleteti v nasprotnikov trebuh: na ta način napadalca presenetiš in omamiš, tako, da mu lahko uideš. Pogumno se skloni in zaleti prito moškemu. Ki ima roke še vedno razkriljene. Z glavo močno butne v neznančen trebuh: zeslišita se žvenketanje in kletvica:
-Madona, saj sem že kar vedel, da tudi te šipe ne bom prinesel cele domov!
 

-Taksi! Prosim, hitro na letališče! Letalo naj bi po voznem redu poletelo čez deset minut...
-Tako hitro pa ne bova prišla. Kar sprijaznite se s tem, da bo odletelo brez vas.
-Dvomim, sem namreč pilot!
 

Dva prijatelja, eden uspešen pri dekletih, drugi ne. "Kako osvajaš dekleta?" "To pa res ni nič posebnega: greš na plesno prireditev, gledaš po dekletih, in tisto, ki takoj ne umakne pogleda, povabiš na ples. Med plesom jo zapleteš v pogovor, vprašaš jo po imenu, kje dela, kje živi, vprašaš jo o sorodstvu, kaj jo veseli, kako preživlja prosti čas, nato pa jo pobožaš po trebuščku in rečeš: 'Buc, buc!'" "No, to bom pa poskusil," reče opogumljeni fant.
Na naslednji plesni prireditvi že gleda po dekletih: ena mu je kar všeč, tudi pogleda ne umakne takoj, vendar se fant ne more ojunačiti, da bi jo povabil na ples. Šele pri tretjem plesu se opogumi in jo povabi; dekle privoli v ples, vendar je za pogovor z njo spet premalo odločen. Šele pri tretjem plesu začne pogovor, na katerega je dekle očitno komaj čakala. No - v naslednjem plesu pa se fant opogumi še za tisto zadnje: med pogovorom (govorila je tako bolj ona) jo naskrivaj poboža po trebuščku in reče: "Buc, buc!"
Dekle se stisne k njemu in zašepeta: "Nižje!" fant pa še enkrat z nižjim glasom zabasira: "Buc, buc!"
 

-Imam čudovitega psa, pove zbrani družbi Košir, vsako jutro mi prinese Delo na posteljo.
-To pa res ni nič takega, se zasmejijo možje.
-Je. Jaz sploh nisem naročen na Delo.
 

- A ti znaš igrati klavir?
- Ne vem, še nikoli nisem poskusil...
 

Na simfoničnem orkestru. Žena dregne moža pod rebra:
- Nezaslišano! Poglej, moj sosed spi!
- Ja, in kaj. Zaradi tega me je bilo treba buditi!?
 

Mož obišče psihiatra:
-Moja žena ima preganjavico, kaj naj storim?
-Kako ste pa to ugotovili?
-Kar naprej toži, da ji bodo vse pokradli. Pomislite, včeraj sem našel v omari moškega, ki ga je najela, da ji je stražil obleke.
 

Vodja policijskega sindikata:
- Fantje, dobil sem brezplačne vstopnice za gledališče. Gremo gledat Romea in Julijo.
Policaji: - Mi že ne. Kdo bo pa gledal dve igri naenkrat.
 

V ljubljanski operi. Junaški tenor se dere, da se lestenci tresejo - ne preveč lepo, ne preveč natančno, glasno pa od sile. Publika frenetično ploska.
Na odprtem odru ponovi arijo. Utrga se tak aplavz, da bi gore premikal: "Bis, bis!"
Zapoje še enkrat. Ampak komaj. Glasilke se trgajo. Oni pa še bolj ploskajo.
"Bravo, bravo. Še enkrat!"
Takrat prišepne tujec Ljubljančanu:
"Pa vam menda ja ni tale počen glas tako všeč, da kar naprej ploskate."
"Všeč? Še zdaleč ne! Ampak danes smo se odločili, da ga bomo zatolkli!"
 

Okostnjak pride k psihiatru.
- No, kaj vas muči?
- Ne vem, kako bi povedal. Zadnje čase se počutim tako prazno...
 

Ginekolog pove dekletu, da je noseča. Ona pa v zrak:
- To je nemogoče. Jaz sem vendar še devica.
Zdravnik ne reče ne bev ne mev, stopi k oknu in se zazre v nebo.
- Kaj pa sedaj zijate?
- Ko se je nazadnje zgodilo nekaj takega, je bila na nebu zvezda repatica...
 

Na Divjem zahodu. Kavboj pride na vlak. Sprevodnik ga vpraša za vozovnico.
- Jaz sem veliki kavboj Jim in ne plačam nič!
- In zakaj veliki kavboj Jim ne bi plačeval vozovnice?
- Ker imam mesečno karto!
 

"Danes bomo menjali perilo!" reče oficir vojakom. "Novak ga bo zamenjal z Koširjem, Potokar s Skaletom, Tonač s Kovičem..."
 

Mlad fant je na robu jase delal sklece. Mimo sta prišla dva kmečka očanca in eden je dejal:
- Vse sorte reči sem že videl, tega, da bi izpod fanta ukradli dekle, pa še nikoli.
 

Vprašanje: - Sosedovi čez cesto imajo čudovito osemnajstletno hčerko, ki se vedno slači in oblači pri nezagrnjenem oknu. Ali naj jih opozorim na to?
Odgovor: -Načelno ne. Mimogrede, ali bi zamenjali stanovanje?
 

Stara ženička prosi mladeniča:
- Dajte, popeljite me čez cesto.
- Z veseljem. Ali stanujete v tisti hiši nasproti?
- Ne! Tam sem parkirala svojo Yamaho ...
 

- Kaj je boljše kaditi? Pipo ali cigarete?
- Cigarete!
- Ampak pipa je manj škodljiva!
- To že, vendar cigarete ti sem in tja kdo ponudi, pipe pa nikoli!
 

Na simfoničnem orkestru. Žena dregne moža pod rebra:
- Nezaslišano! Poglej, moj sosed spi!
- Ja, in kaj. Zaradi tega me je bilo treba buditi!?
 

Janezek sprašuje mamo:
- Zakaj je ata tako plešast?
- Zato, ker je pameten.
- Zdaj pa vem, zakaj imaš ti toliko las.
 

Policaj gre po parku, ko naenkrat nekaj zašumi v grmovju:
- Kdo je tam?
- Johann Sebastian Bach.
- Vsi trije takoj ven!
 

- Hčerka moja, sedaj me pa že skrbi. Z Janezom hodiš leto dni, pa še ni omenil poroke.
- Saj jo je, mama! Takoj na začetku mi je povedal, da je poročen!
 

- Gospod direktor, moja plača ni v pravem sorazmerju z mojimi sposobnostmi!
- To mi je popolnoma jasno, vendar vas ne morem pustiti umreti od lakote!
 

- Te je Tina res zapustila?
- Da, res je!
- Zakaj pa ji nisi povedal, da imaš bogatega strica?
- Saj sem ji!
- In?
- Sedaj je Tina moja teta!
 

Trije upokojenci pridejo na zdravniški pregled. Doktor vpraša prvega:
- Koliko imate penzije?
- Sto tisoč.
- Uživajte čim več pomaranč, banan in kivijev, to je najbolj zdravo.
- Pa vi? vpraša drugega.
- Šestdeset tisoč je moj penzion.
- Jabolka, jabolka, to so vitamini, to vam bo najbolj pomagalo.
- In koliko vi? vpraša tretjega.
- Šestindvajset tisoč na mesec.
- Svež zrak, svež zrak si privoščite. Veste, ga ni čez kisik.
 

Delegacija ruskih arhitektov obišče Ameriko. Ugledni arhitekt jih povabi v svoje mestno stanovanje in ga razkazuje:
- Tukaj je dnevna soba, tukaj dve spalnici, tukaj dve kopalnici, tukaj sobi za otroke, tukaj kuhinja, WC ...
Gostje molče, pa jih vpraša:
- Kakšna pa so stanovanja v moskovskih blokih?
- Ladna! Natančno taka kot vaše, odgovori vodja delegacije in doda: samo da ni odvečnih sten.
 

Na gostilniških vratih nekje na Gorenjskem je visel napis: Če jeste tukaj, vaš račun poravnajo vnuki. Mimo je prišel mož in ves vesel vstopil. Najedel se je do sitega in napil, kar mu je duša dala, ko vstopi natakar z računom:
 

Gospa Mlakar je v jahalni šoli prvič poskušala preskočiti oviro. Konj se je ustavil, ona pa je zletela preko ovire. Jahalni učitelj pa jo je kljub temu pohvalil:
- Zelo dobro, gospa, ampak naslednjič vzemite še konja s seboj.
 

- Kaj pa je sedaj to? Saj to vendar plačajo moji vnuki!
- Točno, ampak jaz imam račun vašega deda!
 

Mladi Marjan se je odpravil k jasnovidki, ki bere iz kristalne krogle:
- Vidim, da ste oče dveh otrok.
- Tako vi mislite, jaz sem oče treh!
- Tako mislite vi, mu odgovori jasnovidka.
 

Mož iz Gorenjske je prišel v pralnico po delavsko haljo, vendar je bil račun precej visok.
- Kakšna nesramnost, račun ja previsok! Saj sem dal oprati samo delavsko haljo.
- To je sicer res, ampak v žepih so bili štirje pari nogavic in tri majice.
 

- Miha, kje si pa hodil toliko časa, gotovo te nisem videl že dva meseca?
- Veš, spodrsnilo mi je na ledu in se potem ležal dva meseca.
- Dva meseca? In te nihče ni pobral?
 

Skrbni mož:
- Hitro moram domov ženi skuhat kosilo.
- Je bolna?
- Ne, lačna!
 

- Žena, bi rada nov kožušček?
- Joj, dragi, kako pa da si naenkrat tako pozoren?
- Veš, vem za lep kožušček, samo malo ponošen je že. Ne boš namreč prva, ki ga bo nosila!
- Kaj? To pa ne! Ponošenega pa ne maram! Rajši nobenega kot ponošenega. Katera ga je pa nosila?
- Neka polarna lisica!
 

Starejši profesor je predaval v razredu, vendar mu dijaki niso sledili, ker je bil v sosednji učilnici oglušujoč hrup. Ves besen odide v sosednjo učilnico, zgrabi največjega razgrajača, ga zlasa in pripelje v svoj razred. Njegovi učenci pa na bev ne mev. Kmalu potrka na vrata in v učilnico stopi dijak sosednjega razreda:
- Gospod profesor, ali nam boste vrnili našega profesorja ali gremo lahko domov?
 

Janez se je na večerni zabavi zadržal pozno v jutro. Nekoliko okajen je prišel do svojega avta, ko zagleda za brisalci zataknjen listek:
- Moje ime je Violeta, moj naslov in telefon sta: ....... Poličite me!
- Presnete kurbe, človek tudi na cesti nima miru pred njimi! zamrmra, zmečka listek in ga vrže v kanalizacijo ter se odpelje domov. Naslednje jutro pa v sobo vsa besna pridrvi njegova žena:
- Kam si pa včeraj treščil, da imaš avto tako zbit?
 

Prizadevni sveti Miklavž se na svojem popotovanju od hiše do hiše spusti v hišo skozi dimnik. V spalnici zagleda na postelji prekrasno dekle, skoraj razgaljeno, ki brezskrbno spi. Gleda je, boža s pogledi, nato pa v zadregi povesi oči in zamrmra:
- Kaj naj storim? Če jo objamem, ne bom več svetnik, če pa jo pustim pri miru, pa nazaj skozi dimnik ne bom mogel!
 

Mimo policajev se pelje župnik z obvezano glavo.
- Dober dan gospod, kaj pa se vam je zgodilo, da imate vso glavo obvezano?
- Bojler mi je padel na glavo!
Župnik odpelje naprej, prvi policaj pa se obrne k drugemu:
- Ti, kaj pa je to bojler?
- Ne sprašuj mene, jaz ne hodim v cerkev!
 

Dva diamanta gresta skozi puščavo in eden reče:
- Glej, sami ponaredki!
- Kaj pa ti narediš, kadar ne moreš zespati?
- Štejem do tri.
- To pa ni težko. Kaj pa če ne prime?
- Potem štejem do pol štirih.
 

Sredi Sibirije se vlak nenadoma ustavi. Ko po treh urah še vedno stoji, se eden od potnikov le pozanima za vzrok. Sprevodnik mu pojasni:
- Zamenjali smo lokomotivo.
- Ampak saj to ne more trajati toliko časa!
- Zakaj pa ne? Zameljali smo jo namreč za vodko.
 

V turistični poslovalnici zazvoni telefon:
- Lepo prosim karto za prvi razred, sedež naj bo pri oknu v smeri vožnje, v kupeju za nekadilce, pa ne preblizu stranišča in sploh ne nad kolesi.
- Seveda, gospod! Kaj pa strojevodja? Naj ima brke ali ne?
 

Človek opazuje pogreb, ki gre mimo njega in se začudi, ko vidi, da za krsto nesejo možgane. Vpraša in dobi odgovor: "Veste, pokopavamo nevrologa in to simbolično predstavlja njegovo delo."
Možakar nekaj časa tiho, nato pa se začne hahljati. Sedaj pa mora on odgovoriti na radovedno vprašanje, zakaj tako. "Veste, premišljujem, če za nevrologom nesete možgane, me pa zanima, kaj boste nesli za mano; sem namreč ginekolog!"
 

Dve vrtnici gresta po puščavi in prideta do oaze. Pravi oaza: "Dajta mi malo vode." Rdeča vrtnica da nekaj vode, bela pa pravi: "Ne, jaz hočem ostati tako nedolžna, kot sem sedaj." Vrtnici se odpravita naprej. Rdeči vrtnici zmanjka vode in prosi belo, naj ji da nekaj vode. Bela pa pravi: "Ne, jaz hočem ostati tako nedolžna, kot sem sedaj." In tako rdeča vrtnica uvene. Bela pa gre dalje. Ker pa voda ni večna, jo zmanjka tudi beli vrtnici in tudi ona uvene. Kaj je nauk te zgodbe? Daš, ne daš, vseeno uveneš.
 

Prometni policist kolesarju:
- Takoj dol s kolesa in ga potiskajte naprej, ker vam ne gori luč!
- Saj sem že poizkusil, pa prav tako ne gori!
 

Boksar obleži na podu in sodnik začne šteti. Takrat pa se oglasi starejše gospa iz prve vrste:
- Kar nehajte! Ta že ne bo vstal, ga poznam iz mestnega avtobusa!
 

Natakar leži na operacijski mizi. Tedaj zagleda od daleč zdravnika, ki je reden gost v restavraciji, kjer je delal.
- Gospod doktor, pomagajte mi, mu zakliče.
- Žal to ni moja miza, odvrne zdravnik, kolega pride vsak trenutek.
Predsednik vegetarijanskega kluba ima svoj pozdravni govor na letnem banketu:
- Gospe in gospodje, ne bom vas zadrževal z dolgim govorom, da vaša hrana ne ovene.
 

Dva lesna črva se srečata v siru. Reče prvi:
- Ali imaš tudi ti težave z zobmi?
 

Mišja družina beži pred mačko. Naenkrat se mišji oče obrne in zalaja na mačko. Mačka vsa prestrašena zbeži.
- Ali ste videli, reče ponosno mišji oče, kako je dobro, če znaš tuje jezike.
 

Mala Darja gre z mamo na koncert. Nastopi tudi violinist. Sredi njegovega izvajanja se Darja obrne k materi in ji šepne na uho:
- Mama, ko bo ta stric prežagal svojo škatlo, bova šli domov?
 

Profesor kemije pride domov. Žena ga sprejme vsa žareča od sreče:
- Najin otrok je danes izrekel svojo prvo besedo!
- Res? Kaj pa je rekel?
- Meptolmencilciaminonatronkloril!
 

- Že dvajset let sem poročen, pa z ženo nisem imel niti enega najmanjšega prepira.
- Torej ste dobili idealno ženo!
- Nasprotno: ona je dobila idealnega moža!
 

Vpraša Tone mimoidočega:
- Ali ste alkoholik?
- Jaz? Ne!
- Prav res ne?
- Poslušajte...
- Nič hudega... pridržite mi, prosim tole steklenico, da si zavežem čevelj.
 

- Dvajset napak v eni sami nalogi! se huduje oče nad sinom. - Kako je to mogoče?
- Vsega so krivi učitelj, ker išče samo napake! se brani šolar.
 

- Vaš rojstni dan?
- 16. aprila.
- Katerega leta?
- Vsako leto!
 

- Gospod doktor, hitro pridite. Moja žena ima vročino!
- Zelo visoko?
- Ne, v prvem nadstropju.
 

- Tvoja ura pa res ne prepušča vode, očka, pravi Miha očetu pri kosilu. - Danes zjutraj sem jo napolnil z vodo, pa še ni niti ena kapljica iztekla ven.
 

- Ali veš, kaj postanejo deklice, ki nočejo jesti? krega mati malo Moniko.
- Seveda vem: ostanejo vitke in postanejo manekenke.
 

Navihani Franček pride v mlekarno in reče:
- Kilo mleka, prosim.
- Fantek, mleka ne tehtamo, ampak merimo!
- Potem mi ga pa dajte en meter!
 

- Ali poznaš Jakoba Novaka?
- Seveda, včeraj sem mu posodil petdeset jurjev.
- Ah, potem ga pa še ne poznaš!
 

Kavčič sreča na ulici starejšega moža in ga pozdravi:
- Dober dan gospod Jakoš. Odkar vas nisem videl, ste se popolnoma spremenili: prej ste bili dolgi in suhi, zdaj pa ste manši in debelejši.
 

- Ljuba gospa, pravi vljudni gost lastnici gostilne, vaš kava je enkratna!
- To me veseli, veste, prinesel jo je mož iz Brazilije.
- Kaj poveste! In še sedaj je vroča.
 

Možakar ga začudeno pogleda:
- Jaz nisem Jakoš ampak Kotar.
- Neverjetno, torej ste tudi ime spremenili.
 

Prijatelj se pogovarja z ženinom:
- Tone, ali si bil pri poroki kaj ganjen?
- Pa še kako! Pomisli, ob koncu obreda sem župniku dal poljub, nevesti pa stotak!
 

Škot vidi prijatelja, ki prihaja iz trgovine.
- Kaj si kupil? ga vpraša.
- Barometer, da bom v prihodnje vedel, kakšno bo vreme.
- Presneti zapravljivec! Zakaj pa imaš potem revmatizem?
 

- Mihec, umij si roke, preden greš v šolo!
- Ni potrebno, mami, saj v šoli nikoli ne dvignem roke.
 

Učitelj je pozno zvečer srečal na ulici mahjnega dečka.
- Ali ne bi moral biti že zdavnaj doma? mu je rekel.
- Zakaj pa, saj še nisem poročen! mu je odvrnil mali.