Vici  6

Gruden bi rad shujšal. O tem se posvetuje z zdravnikom.
-Vsako jutro morate eno uro teči, pravi zdravnik.
-Pred zajtrkom ali po njem?
-Namesto zajtrka, gospod Gruden, namesto!
 

-Zakaj zamižiš, ko piješ?
-Zdravnik mi je dejal, da pijače še pogledati ne smem!
 

Starejši možakar na vlaku živčno išče po žepih vozovnico, ki jo ima med zobmi. Sprevodnik ga nekaj časa gleda, nato se zasmeje, mu vzame vozovnico iz ust, jo preščipne, vrne in odide naprej.
Mlad sopotnik v oddelku reče možakarju:
-Oča, stari smo že, stari, a?
-Smo, smo, odgovori možakar, pa karta tudi!
 

Dolenjska:
- Mi lahko poveš, od kod greš tako pozno in to trezen?
 

Gorenjec pride na črpalko in vpraša:
-Koliko stane kapljica bencina?
-Kapljica ni nič.
-Fino, potem mi ga pa nakapajte trideset litrov.
 

Moderna čezoceanska ladja se potaplja. Potniki brezglavo skačejo v rešilne čolne. Tedaj stopi h kapitanu starejši Anglež in mirno vpraša:
-Kapitan, prosim, kje so čolni za nekadilce?
 

Avtomobilist drvi s hitrostjo sto osemdeset kilometrov na uro, zato ga miličnik ustavi:
-Jaz, da sem prehitro vozil? se čudi voznik, miličnik pa odvrne:
-Sploh ne! Prenizko ste leteli!
 

Alpinist obesi nad prvesno steno napis:
-Plakatiranje prepovedano!
 

-Ali si slišal, da je Pepija povozil avto?
-Katerega Pepija?
-Krovca.
-Hudiča, a zdaj človek še na strehi ni več varen?
 

Miljarderjev sin prosi očeta:
-Oče, kupi mi nov avto!
-Kje pa je tisti, ki sem ti ga kupil pred tednom dni?
-V tistem je pepelnik že čisto poln..
 

Prometnik in novinar ustavita vozilo.
-Vi ste miljonti voznik na tej avtocesti, zato vam izročam denarno nagrado, reče prometnik vozniku.
Novinar vpraša:
-Ali bi nama lahko povedali, kaj boste naredili z denarjem?
Voznik se zmede in reče:
-S tem denarjem se bom prijavil za vozniški izpit.
Tedaj se oglasi žena:
-Gospoda, nič mu ne verjemita, saj vidita, da je pijan.
Medtem se prebudi dedek, ki je dremal na zadnjem sedežu, zagleda miličnika in reče:
-Saj sem vam rekel, da z ukradenim avtom ne bomo prišli daleč!
V tem trenutku se zasliši iz prtljažnika:
-A smo že čez mejo?
 

V pristaniško kapitanijo pride možakar: "Ali imate delo zame?" "Kaj pa si?" ga vprašajo. "Bulbuljer." "Nismo še slišali za ta poklic. Pojdi v kak večji kraj!" Možakar gre v pristaniško kapitanijo v večjem kraju in spet poskuša srečo. Brez uspeha. Gre v še večji kraj. Spet nič sreče. Nazadnje gre k admiralu in ga vpraša: "Ali imate delo zame?" "No, nekaj se bo že našlo!" reče admiral dobrovoljno in še vpraša: "Kaj si po poklicu?" "Bulbuljer." "Kaj pa delaš?" "Bulbuljiram." "Seveda," reče admiral v zadregi, "bulbuljer bulbuljira. - Tu imaš odločbo, pojdi na ladjo to in to, kjer naj ti omogočijo, da boš bulbuljiral." Možakar odide na odkazano ladjo, poišče kapitana in mu pokaže odločbo. Kapitan gleda listino: glava je v redu, podpis v redu, žig v redu... Vpraša: "Kaj potrebuješ za bulbuljiranje?" "Najprej trideset metrov dolgo deblo." "Iz katerega lesa?" "Vseeno." Priskrbijo mu deblo. "In sedaj?" "Sveder s premerom pet centimetrov." Rečeno - storjeno. "In sedaj?" "Izvrtajte v deblo petcentimeterske luknje na razdalji enega metra po vsej dolžini." "In sedaj?" "Zasučite deblo za devetdeset stopinj." "In sedaj?" "Izvrtajte še enkrat luknje na razdalji enega metra po vsej dolžini debla."
Pristanišče je že polno ostružkov. "In sedaj?" "Obtežite oba konca debla s svinčenimi utežmi." "In sedaj?" "Spravite deblo na ladjo." "In sedaj?" "Z ladjo na odprto morje." Priprave, vzkliki, motorji zahrumijo, ladja izplove in priplava na odprto morje. "In sedaj?" "Ustavite ladjo." "In sedaj?" "Dvignite deblo z žerjavom." "In sedaj?" "Premaknite deblo tako, da bo viselo nad morjem." "In sedaj?"
"Spustite deblo." Deblo res spustijo v morje, ker pa je na obeh koncih obteženo s svinčenimi utežmi, se začne pogrezati v vodo. Pri tem začenja skozi izvrtane petcentimeterske luknje prodirati voda, ki pri tem dela: "Bul, bul, bul..."
 

Pinko vpraša Vaneta: "Koliko žemelj lahko poješ na tešče?" Vane malce pomisli in reče: "Štiri." "Cepec!" mu reče Pinko, "ko poješ eno, nisi več tešč!"
Vane pride v službo in vpraša prvega, ki ga sreča: "Koliko žemelj lahko poješ na tešče?" Sodelavec mu odgovori: "Tri." "Škoda," reče Vane, če bi rekel 'štiri' bi te lahko krepko zafrknil."
 

Rdeča kapica gre skozi gozd k babici. Spotoma neprevidno izda volku cilj svoje poti. Sestradani volk jo prehiti, požre babico in čaka še na slastni mlajši zalogaj. Rdeča kapica stopi v hišico in zagleda v postelji čudno spremenjeno "babico". Začne se znani dvogovor. "Babica, zakaj imaš tako velike oči?" "Zato da te bolje vidim." "Babica, zakaj imaš tako velika ušesa?" "Zato da te bolje slišim." "Babica, zakaj imaš tako velika usta?" Tedaj volk-babica popeni in zarenči: "Kaj je s teboj? Ali si prišla na obisk ali si me prišla zafrkavat?"
 

Šala, ki se v vsakdanjem življenju mnogokrat izkaže za resnično:
Prijateljici se pogovarjata. "Kadar me hoče fant poljubiti, se upiram z vso silo." "To morajo biti tvoji zmenki dolgočasni!" "Motiš se. Jaz se shajam samo s fanti, ki so močnejši od mene."
 

Slišal sem, da je morala neka tovarna v Nemški demokratični republiki odstraniti napis, na katerem je pisalo: "Rajši delamo za deset Rusov kot za enega Američana." Kako lahko to pojasnite? - Tej skrivnostni zadevi smo prišli do dna. Pojasnilo je zelo preprosto: šlo je za tovarno krst.
 

V časopisu sem bral, da je bil Janez Gobec obsojen na tri leta, ker je o generalnem direktorju govoril, da je idiot. Ali ni ta kazen malo preostra? - Ni, kajti Janez je dobil za idiota le eno leto, ostanek pa zaradi izdajanja poslovne tajnosti.
 

-Dober dan želim. A tukaj prodajate knjige?
-Ja tovariš, knjige, seveda. Kakšno knjigo pa želite?
-Ali imate prosim knjigo Dinar - konvertibilna valuta?
-Kaj? Sem prav slišala? Kakšno knjigo bi radi?
-Knjigo Dinar - konvertibilna valuta.
-Oprostite, tovariš, fantastiko prodajamo v drugem nadstropju.
 

Japonec in Jugoslovan se pogovarjata, koliko kdo od njiju dela. "Delam osem ur na dan," pravi Japonec, "štiri ure zase, dve uri za gospodarja in dve uri za Japonsko." "Tudi jaz delam štiri ure na dan zase," pojasni Jugoslovan, "za gospodarja ne delam, ker ga nimam, da bi delal dve uri za Japonsko, mi pa še na misel ne pride!"
 

Jaka je sprejet za voznika v avtobusu brez sprevodnika. Pojasnijo mu, da bo sam vozil in pobiral voznino. Čez dve uri sporoči Jaka centrali, da je avtobus v jarku. "Kako je prišlo do nesreče?" ga vprašajo. "Nimam pojma, ravno takrat sem kasiral v zadnjem delu avtobusa."
 

Klemen pride prvič na delo v nov kolektiv in začne iskati deščico 30 X 40 centimetrov. Delovodja to opazi in mu pomaga iskati deščico. Direktor, ki pride na jutranji ogled oddelka, vidi njuno prizadevanje, pa pomaga iskati deščico še on. Ob osmih mora direktor na sestanek, Klemen in delovodja pa iščeta deščico naprej. Njima se pridružijo še drugi delavci. Ob devetih iščejo deščico že vsi delavci v oddelku.
Ob pol desetih reče Klemen: "Zdajle je malica. Nič se ni treba razburjati, če nismo našli deščice. Bom pa med malico sedel kar na opeko."
 

Fant in dekle se peljeta z vlakom. Vlak zapelje v zelo dolg predor. Luči se ne prižgejo. Ko se pripeljejo iz predora, fant zašepeta dekletu: "Če bi vedel, da bo predor tako dolg, bi te medtem naskočil!" Dekle se osuplo ozre po kopeju: "Ja kdo pa je potem bil?"
 

Zamudnik prihiti na postajo in nekoga vpraša: "Oprostite, ali mi poveste, kdaj odpelje kamničan?" ta pa odgovori: "Če-če-če ne bi me-me-mene vpra-vpra-vprašali, bi-bi-bi ga še-še-še ujeli."
 

-Ljubica, ali bi se rada peljala z velikim zelenim vozom, ki bi ga šofiral voznik v uniformi?
-Oh, dragi, kako si dober.
-Pridi, angel moj, peljala se bova z mestnim avtobusom!
 

Dva Tuhinjca sta šla lovit lisice. Ko prideta do brloga, se domenita, da bo eden lajal, drugi pa čakal s puško na lisice. Po dolgem lajanju ni bilo nobene lisice na pregled in lovca skleneta, da pojdeta drugam.
Ustavita se pred zelo velikim brlogom in sedaj se domenita, da bosta oba lajala, da bo lisica zagotovo prišla ven.
Drugi dan je v časopisu pisalo: "Vlak povozil dva Tuhinjca."
 

Milanski zdravnik je pismeno povabil svojega prijatelja na večerjo. Ker ga ni bilo od nikoder, mu je telefoniral, kako je z njim.
-Ah, tako? Tvojega pisma nisem mogel prebrati, šel sem z njim v lekarno in dali so mi mazilo za revmatizem.
 

Nadzornik je navzoč pri uri zemljepisa. Da bi preveril znanje, vpraša Janezka:
-Dečko, povej mi, zakaj stoji globus postrani?
Janezek v jok:
-Gospod nadzornik, jaz ga nisem...
-Vem, da ga nisi. Pa povej ti, Metka.
Tudi ona v jok, da ga ni, pa tako po vrsti vsi vprašani.
Učitelju je bilo dovolj:
-Gospod nadzornik, res ga niso otroci, takega smo dobili iz knjigarne!
Nadzornik je pisano pogledal:
-Dobro, kolikokrat pa sem že naročil, da ne kupujte pokvarjenih stvari!
 

Matematik vstopi v trgovino s fotomaterialom:
-En barni film, prosim!
-24 x 36 ?
-864! Zakaj?
 

-Draga, si ti devica?
-Ne, vodnar!
 

Ura zemljepisa. Učiteljica predvaja film. Comp - comp - comp se clišijo tihe stopinje. Ko se pižge luč, opazi učiteljica lužo pred tablo. Ogorčeno reče:
-Tistemu učencu, ki je to napravil, bom dala priložnost, da to odstrani. Tu je vedro vode in cunja.
Spet ugasnejo luči in film teče dalje. Spet se zaslišijo tihi koraki. Ko se znova prižge luč, se zasveti poleg prejšnje luže še ena. Na nabli pa je pisalo: "Veliki poscanec udaril drugič!"
 

-Brrrr... se trese ptič na telefonski žici, pa ga drugi vpraša:
-Te zebe?
-Ne, ne, le telegram me je ravnokar poščegetal.
 

-Gospod profesor...
-Kaj je, Jure?
-Kdaj boste pa pisali spričevala?
-Popoldne! Zakaj ta pa to zanima?
-Samo spomnil bi vas, da upoštevajte bolno srce mojega očeta...
 

-Kam pa si dal pol denarja od plače?
-Zgodil se je čudež...
-Kakšen čudež?
-V vino se je spremenil...
 

-Moj mož je prepričan, da je ura za parkiranje! reče žena psihiatru, h kateremu pride skupaj z možem.
-Zakaj pa mi tega ne pove sam?
-Ker ima polna usta drobiža in žetonov!
 

-Natakar, ta jed je strašna. Ne bom je več jedel. Prosim, pokličite upravnika.
-Zakaj? Upravnik tega tudi ne bo jedel.
 

Po cesti gresta pubertetnika. Naproti jima pride čedna, a gorostasna dama in eden si ne more kaj, da ne bi pripomnil:
-Glej, dvodelna omara!
Ženska ne trene z očesom, toda ko zakoračita mimo nje, stegna roko in "duhoviteža" tresne okrog ušes.
-Kaj pa je zdaj to!? se začudi ta.
-I, kaj, vrata od omare so se odprla, reče gospa.
 

-Kaj ste počeli v življenju, da ste doživeli tako visoko starost? sprašuje novinar sedemdesetletnika.
-Nikoli nisem pil alkohola, nisem kadil, Nisem se vrtel okoli žensk...
Nenadoma se zasliši v sosednji sobi velik hrušč in ženski krik.
-Kaj pa je to? vpraša novinar.
-Moj oče se je vrnil s konjskih dirk. Verjetno je kaj spil in sedaj preganja gospodinjsko pomočnico! odvrne sedemdesetletnik.
 

-Ali ste padli v jamo? obzirno vpraša moški Toneta, ki je padel v nezavarovano jamo sredi pločnika in mu pomaga lesti iz nje.
-Ne, sploh ne! Tukaj sem mirno sedel, medtem pa so okoli mene zgradili pločnik... jezno odvrne Tone.
 

Jani, ki ga že dolgo muči kašelj, spet pride zdravniku. Ura je osem zjutraj.
-Vidim, da veliko lažje kašljate, gospod Košir, reče zdravnik.
-Saj ni čudno, odgovori Jani, ko sem pa celo noč vadil.
 

Policaj dela "štih probe" in ustavi tudi Toneta.
-Zakaj pa niste privezani? vpraša.
-Saj tako ali tako ne morem vstati, odgovori Tone.
-Ampak pihali boste pa lahko, pihali.
-Bruhal bom, to bom, medlo reče Tone
 

Buček je sam doma, ko zazvoni telefon.
- Dober dan, Buček, imaš mamo doma? vpraša glas.
- Ne, ni je, reče Buček.
- Kaj pa očeta, mi ga lahko daš? se ne da na oni strani.
- Ne, tudi njega ni, je potrpežljiv Buček.
- Kaj pa sestro, imaš? se ne da oni na drugi strani.
- Imam, ponosno reče Buček.
- No, potem mi pa daj malo sestro.
- Takoj grem ponjo, odvrne Buček.
Potem mine nekaj časa, preden se spet oglasi.
- Halo? Ne morem vam dati sestre, reče Buček.
- Ja, zakaj pa ne, je že malce hud oni drugi.
- Zato, ker je morem dvigniti iz stajice.
 

Peter in njegov starejši brat Tine se igrata in pri tem razbijeta vazo.
- Kdo bo to povedal mami? vpraša Tine.
 

Direktor pokliče pomočnika:
- Dragi moj. Ne vem, kako bomo lahko brez tebe. Ampak od prvega bomo poskusili.
 

Gospod Novak pride k zdravniku, ker je opazil, da je postal vedno bolj pozabljiv, in mu razloži svoje težave.
- Kdaj ste pa to opazili? ga vpraša doktor.
- Kaj pa opazil, gospod doktor?
 

- Kje imaš pa brisalnike?
- Odmontiral sem jih, ker so mi policaji vedno podnje listke tlačili!
 

Starši so se ločevali in oba sta želela obdržati malega Janezka. Nista in nista se uspela dogovoriti in potem sta vprašala Janezka:
- Pri kom bi raje živel. Pri očku ali mamici?
- Kdo bo vzel videorekorder?
 

Po predavanju svetovnega popotnika ga eden izmed poslušalcev vpraša:
- Kje vse pa ste do sedaj že bili?
- V Ameriki, Afriki, Avstraliji, na Japonskem...
- In kam nameravate sedaj?
- Domov spat, ker sem že utrujen!
 

- Obtoženo Jože Čep, kako ste mogli sesti popolnoma pijani za volan tovornjaka?
- Prijatelji so mi pomagali!
 

- Žena, kdo je ta moški v najini postelji?
- Moj ..., moj ... direktor.
- Daj, pokrij vendar reveža, saj se ves trese.
 

- Obtoženi, kaj je vaš oče?
- Prehlajen, gospod sodnik.
- Vprašal sem vas, kaj dela?
- Kiha, gospod sodnik!
 

Policaj je dobil za darilo vazo, ki je zavita tako, da obrnjena narobe. Policaj odvije vazo, jo postavi na mizo ter poskuša dati vanjo rože. Pa vse zaman, saj je vaza še zmeraj narobe obrnjena. Naslednji dan odnese vazo v službo in povpraša komandirja, kaj je narobe. Ta vzame vazo, si jo ogleduje in naposled pravi:
- Mislim, da je z vaza čudna. Poglej, saj še dna nima!
 

- S tako zanič spričevalom, kot je tvoje, se jaz, ko sem bil tvojih let, ne bi upal prikazati doma, kriči oče na svojega šolarja.
- Kaj, ali si bil tak strahopetec? mu odvrne ta.
 

- Zadnje čase dobivam vedno več grozilnih pisem, potoži trgovec svojim kolegom.
- Obrni se na policijo, ta ti bo gotovo pomagala, mu svetuje eden od njih.
- Ne verjamem, odkima trgovec, da bo policija hotela kaj storiti zoper davčno upravo!
 

- Moja žena pravi, da bi mi morali zvišati plačo, reče Zidar svojemu šefu.
- No, bom vprašal svojo ženo!
 

Na izpitu. Profesor botanike pokaže študentu primerek iz herbarija:
- Katera rastlina je to?
- Veste, ne vem prav točno. Ko bi imel pred sabo zeleno rastlino...
- V redu. Pa pridite spomladi še enkrat!
 

- Peterček, čestitam ti za sestrico in bratca, pravi učiteljica.
- Kako jima je pa ime?
- Menda sta Grom in Strela, tako je namreč rekel očka, ko je slišal, da sta dvojčka!
 

Stari oče pripoveduje vnuku o svojih junaštvih med vojno. Mali Janko mu reče:
- Dedek, ampak enkrat boš moral povedati, zakaj so potem rabili še druge vojake.
 

Moški srednjih let stoji na avtobusni postaji in toži:
- Ves denar sem izgubil! Ob ves denar sem!
- Pa veste, kje ste ga izgubili? ga sočutno vpraša mimoidoči človek.
- Da, pri dirkah.
- Ja, človek božji, zakaj pa ne hodite bolj počasi?
 

Tinček doma:
- Da, rad hodim v šolo. Tudi iz šole grem rad. Samo tisti čes med prihodom in odhodom iz šole mi ni všeč.
 

- Bregar, če ne bi bili zmeraj vinjeni, bi lahko že zdavnaj lahko napredovali v mojstra.
- Ne delajte si skrbi. Kadar sem malo v rožicah, se počutim kot kakšen direktor.
 

Deževnik pravi svoji izvoljenki:
- Če me kmalu ne uslišiš, se bom vrgel pred kokoš!
 

Dva tatova sta bila odpuščena iz zapora. Ko stojita pred vrati, vpraša prvi:
- Ali bi vzela avtobus?
- Nesmisel, kje bova potem dobila kupca?
 

Mihec je dobil v dar želvo. Njegova mlajša sestrica je žival nekaj časa pozorno gledala, potem pa rekla:
- Mihec. Vzemi že vendar z nje to pokrovko, da jo bom pobožala!