|
|
|
- Ali kaj bereš?
- Tisoč in eno noč.
- Jaz pa raje podnevi.
- Ali imate barne televizorje?
- Imamo.
- Odlično, rad bi imel rumenega.
- Kje si pa ti bil?
- Ugani.
- Kaj res, kaj si pa delal v Gani?
Na kolesarski dirki šampion pobegne pred glavnino. Ko že krepko vodi,
ga dohiti fotoreporter na starem kolesu. Nekaj časa vozi z njim, potem
pa ga prehiti, rekoč:
- Pohiteti moram naprej, da vas bom slikal v cilju.
Ribič je stopil na led, izvrtal vanj luknjo in zaslišal nad seboj: "Tu
ni nobene ribe!"
Pomaknil se je naprej, vrtal drugo luknjo in spet zaslišal: "Tudi tu
ni nobene ribe!"
Poskusil je tretjič in zaslišal: "Zdaj je pa dovolj, saj boste čisto
uničili hokejsko igrišče!"
Tat se zagovarja pred sodnikom, ki mu pravi:
- Ponoči ste se splazili v mesarijo in ukradli dve veliki stegni. Ali
priznate tatvino?
- Da, toda brez naklepa. Hotel sem vzeti samo nekaj kosti za psa, ker
pa je bila noč, nisem videl, da je okoli kosti tudi meso.
Policaj med klošarji:
- Kje stanujete?
- Nikjer.
- Kje pa vi?
- Jaz sem njegov sosed.
- Vsi smo lepo sedli na svoj sedež. Naenkrat pa je nekaj zatulilo in
vsi skupaj smo odleteli v zrak.
- Nemogoče! Bomba?
- Kakšna bomba neki, letalo je poletelo!
Gledal sem predstavo v bolšjem cirkusu.
Potem sem šel z eno od artistk v posteljo.
Vso noč je bilo živahno.
Anglež na pokopališču bere napis na nagrobniku:
- Tukaj počiva John MacDonald, vzoren oče in pobožen mož.
- Glej te Škote, si pravi, kar trije v enem grobu!
Komisija sprašuje kandidata za novega mesarja:
- Koliko gramov ima kilogram?
- Osemsto.
- Sprejeti! Jutri se javite na delovnem mestu.
Policaj ustavi avto, ki pridrvi dvesto, omejitev pa štirideset:
- Vi, ali niste videli table z omejitvijo hitrosti?
- Kako neki! Pri tej brzini?
V družini:
- Atek, jaz bi tudi pivo!
- Ni govora. Šele ko odrasteš!
- Do takrat bo že mlačno!
Tivoli. Na klopci v Ptičjem stanu.
Prvi upokojenec: "Ja."
Drugi penzionist: . . . "Ja, ja."
Prisede tretji iz doma za ostarele občane in reče: "Ja, ja, ja."
Reče prvi: "Pejva drugam. Ta, ki je zdaj prišel, preveč govori."
Janez je v angleški gostilni poklical natakarja:
- Ej, ti!
Debelo je pogledal, ko mu je prinesel osem čajev.
Mož je prišel domov in poočital ženi:
- Zjutraj si mi skuhala tako močno kavo, da osem ur nisem mogel očesa
zatisniti!
Na policiji so vlomilca vprašali:
- V enem tednu ste v isto trgovino vlomili dvakrat. Zakaj?
- Ker je na vratih pisalo: Kmalu nas spet obiščite!
Japonski tehniški strokovnjaki so obiskali slovensko tovarno. Z zanimanjem
so si jo ogledali in potem je njihov vodja izjavil:
- Tako čudovitega tehničnega muzeja še nismo videli. In celo deluje!
Pri psihiatru:
- In kdaj ste prvič opazili, da z užitkom plačujete davke?
- Vi, nesramnež, ozmerjali ste me, da sem uš! Pozivam vas na dvoboj!
Izberite si orožje!
- Prav rad: 'Pips'!
- Vedno, kadar gledam naše hokejiste po televiziji, sem razočaran...
- Kar potolaži se, tudi po radiu ne igrajo nič bolje!
- Koliko stane tisti plašč?
- Dvajsettisoč tolarjev.
- Ohoho! In tisti zraven?
- Dvakrat ohoho.
Sloni in miške so igrali nogomet. Slon, ki je stopil miški na nogo,
se je opravičil:
- Pardon, žal mi je!
- Nič hudega, je rekla miška, tudi meni se lahko zgodi.
- Gospod doktor, tako me muči nespečnost, da ne zdržim več. Danes ponoči,
na primer, sem se dvanajstkrat zbudil, pa nisem mogel niti enkrat nazaj
zaspati.
- Gospod natakar, moj vrček je prazen!
- Naj vam prinesem novega?
- Vi ste pa tud' čuden. Kaj pa naj počnem z dvema praznima vrčkoma?
- Gospod natakar, v moji huhi je rezilo!
- Oprostite, veste, tiskarji so jo nam zagodli. V jedilnem listu bi
pravilno moralo pisati rezanci. Tiskarski škrat, kaj hočete.
Kako so nastali Ljubljančani?
Konec šestega stoletja so prišli Slovenci na sedanje ozemlje in sicer
pod Ljubljanski grad. Gradu takrat seveda še ni bilo, bili pa so kažipoti
za posamezne slovenske pokrajine: Štejersko, Koroško, Gorenjsko, Primorsko,
Notranjsko, Dolensko, Belo Krajino, Prekmurje, Pomurje in še nekatere.
Slovenci so se odpravili vsak v svojo smer, tisti, ki niso znali brati,
so pa ostali pod hribom in postali Ljubljančani.
-Torej, boste glasovali za samoprispevek ali ne? Izjasnite se!
-Saj bi, veste, res bi, ampak...
-Kaj ampak? Nič ampak! Poglejte, s prvim samoprispevkom smo dogradili
cesto. Ali se vi tega sploh ne zavedate, da je to vaša cesta!
-Vem, da je moja cesta, ampak...
-Kakšen ampak? Z drugim samoprispevkom smo zgradili šolo. Razumete
šolo! Ali res ne razumete, da je to vaša šola?!
-Vem, da je moja šola. Ampak...
-Kakšen ampak? S tretjim pispevkom smo zgradili lastno pokopališče.
Dobro veste, da je naš kraj potreboval novo pokopališče. Ali se res ne
zavedate, da si s samoprispevki gradimo lepšo prihodnost?
-Seveda vem, ampak...
-Kaj ampak? Kakšen ampak? Izjasnite se!
-Poglejte, zdaj, ko imam svojo ceto, svojo šolo in svoje pokopališče,
bi si zelo rad kupil še ene nove čevlje!
Bliža se zima. Indijanci vprašajo plemenskega vrača, kakšna bo zima.
Ta se spomni, da so v sosednjem plemenu že začeli pripravljati drva in
reče, da bo zima dolga in huda. Indijanci začnejo na veliko pripravljeti
drva. Padajo drevesa, pojejo sekire in žage, restejo velike skladovnice
drv. Vse hiti in dela. To vidi tretje pleme in se ustraši , da bo zima
dolga in huda. Zdaj pritisnejo še oni. Samoohranitveni nagon, predvsem
pa želja, da jih ne bi zeblo, krepita njihove moči. To dogajanje na uide
prvemu plemenu, ki se začne še bolj truditi. In obratno, drugo pleme pospeši
pripravo z drv do onemogmosti. Spet tretje pleme neznansko pohiti z zbiranjem
kurjave.
Vrač se ustraši: kaj pa, če zima ne bo tako huda, kot je napovedal?
Fantje bodo jezni nanj, ker se tako mučijo! Nazadnje se odloči in telefonično
vpraša hidrometerološki zavod, kakšna bo bližajoča se zima. Povejo mu:
-Glede na to, da Indijanci pospešeno pripravljajo velike količine drv,
pričakujemo dolgo in hudo zimo.
-Kolega, zbudite svojega soseda!
-Zbudite ga sami, gospod profesor, vi ste ga uspavali.
Na onem svetu se srečata prijatelja:
-Kaj se ti je zgodilo? vpraša prvi.
-Meni? Umrl sem zaradi podhladitve. In to sredi poletja, pove drugi,
Kaj pa ti?
-Jaz se umrl od sreče, odgovori ta.
-Zaradi sreče? To je pa res čudno.
-Nič ni čudno. Najprej sem bil zelo nesrečen. Ljudje so namreč začeli
govoriti, da me moja žena vara. Potem sem skoval načrt. Rekel sem ji, da
grem na službeno pot in da se vrnem čez tri dni. Seveda sem prišel domov
še istega večera. In kaj sem ugotovil? Nič. Moja žena me ni varala. Tako
sem bil vesel, da sem zavriskal od sreče. In umrl.
-No ja, zamišljeno reče drugi, če bi se takrat manj veselil, bi bila
zdajle oba še med živimi.
-Kako to misliš?
-Lepo. Če bi zadevo malce preveril in odprl na primer zmrzovalno skrinjo
...
Tone se je ločil in za sina plačuje alimente. Ko pa je sin polnoleten,
ga pokliče predse in reče:
-Zdaj pa lahko poveš materi, da ne dobi niti ficka več. Boš videl,
kako bo pogledala!
Sin gre k materi in ji pove, kaj mu je naročil oče. Na to pravi mati:
-V redu, zdaj pa pojdi k njemu in mu povej, da on sploh ni tvoj oče.
Boš videl, kako bo pogledal!
Jurij je obogatel in začel denar nalagati v slike. Še posebej se je
vrgel na moderniste. In kupi velikansko črno platno, vse je črno, samo
v sredini slike je majhne bela pika. Pa povabi znanega umetnostnega zgodovinarja
naj oceni, če je dobro kupil.
-Jurij, to ste pa dobro kupili. To olje bo čez deset let vredno trikrat
več, kot ste dali zanj.
Za novo leto Jurij spet kupuje. Izbete še večje in še bolj črno platno,
na sredini slike pa sta zdaj dve beli piki. Strokovnjak spet pride pogledat,
si ogleduje, nekaj zapisuje...
Jurij: -Povejte, povejte!
-Ta mi pa ni všeč, je preveč načičkana! Skratka - kič!
Gospa so hoče ločiti. Gre k odvetniku:
-Gospa, ali vas tepe?
-Ne.
-Ali pije?
-Ne!
-Vas v postelji zanemarja?
-Ne!
-Kaj pa zvestoba?
-Tu ga pa imamo! Drugi in tretji otrok nista njegova...
Komandir pohvali policaja:
-To si pa dobro opravil. Pojdi, povabim te na pijačo.
Prideta v bife in komandir vpraša:
-No, kaj boš?
-Isto kot vi, gospod komandir.
Komandir se obrne k natakarju:
-Dve kavici, prosim!
Potem pa še policaj:
-Meni tud' dve!
Na vlaku:
-Karto imate za potniški vlak, peljete se pa z brzcem!
-Kaj pa pol. Zaradi mene naj se vam nikamor ne mudi!
Mož se nenapovedano vrne domov. Žena je vsa iz sebe; nežna, mila, preživita
burno noč. Zjutraj se možakar kar cedi od prijaznosti:
- Spekel bom jajčka, opekel tovst, putrček, kaviar...
Potem se skloni pod posteljo:
-Kaj naj pa skuham za vas?
Psihiater nagovori pacienta:
-Zdaj pa mi lepo v miru in po vrsti povejte, kako se je vse to začelo.
-Na začetku sem ustvaril nebesa in Zemljo.
Tone se nenapovedan vrne domov. Žena je razbahana v postelji, v zraku
diši po ljubimcu, ko Tone zarjove:
-Vsi takoj ven! Hiša gori!
Iz omare se zasliši jecljajoče modelovanje:
-Dobri ljudje, rešujte pohištvo!
Milan zve, da ga žena vara, odhiti domov, plane v stanovanje in zavpije:
"Kje je?" "Kdo?" "Že veš kdo!" reče mož in tisti trenutek zasliši, kako
se pred hišo zapirajo vrata avtomobila. Takoj pomisli, da je to ljubimec,
skoči na balkon, pograbi star hladilnik in ga zabriše na premikajoči se
avtomobil. Nato zdrvi po stopnicah, stopi na bananin olupek, pade vznak
in izgubi zavest. Prebudi se v bolnišnici, ves v povojih. Ko se nekoliko
zave, pogleda soseda na levi, ki ima obe roki v mavcu. "Kaj je z vami?"
ga vpraša. "Ne sprašujte! Neki norec je vrgel hladilnik na moj avto!" Milan
je tiho in se obrne na drugo stran, k bolniku, ki je povit še bolj kot
on sam: "In kaj je bilo z vami?" "Jaz sem bil v hladilniku."
Gorenjec se prijavi za sprejem med miličnike. Med sprejemnim izpitom
ga vprašajo: "Kaj bi storil, da bi razgnal veliko in razburjeno množico?"
"Ne vem, kako to delate pri vas. Pri nas doma bi snel kapo in začel pobirati
prostovoljne prispevke."
V želji, da bi hitreje dobil dekle, sem kupil bicikel, nato motor, sedaj
imam avto, dekleta pa še vedno ne morem dobiti. Kaj naj storim? - Kupi
avtobus!
V bolnišnici za duševno bolne dva bolnika igrata šah. Prvi vrže figuro
s šahovnice in reče: "Pagat!" Drugi se upre: "Kakšno dvojno vodenje, če
igrava vaterpolo?!"
Znanca se srečata: "Zdravo! Tebe pa že dolgo nisem videl! Kaj počneš?"
"Igram v kvartetu." "Koliko vas pa je?" "Trije." "Kdo pa?" "Moj brat in
jaz." "Imaš brata?" "Ne, zakaj vprašaš?"
Butalski učitelj hoče s svojim četrtim razredom na izlet. Vsi se zberejo
na železniški postaji. Vlak za vlakom odpelje. Po štirih urah čakanja učitelj
reče svojim učencem:
- Z naslednjim se bomo odpeljali - Tudi če bo imel vagone samo za prvi
in drugi razred!
- Zdravnik je dejal, da bolezen napade najslabotnejše dele telesa.
- Ah, zdaj razumem, zakaj te vedno boli glava!
Moška družba:
-Jaz sem mojo ženo vzel samo zato, ker je bila drugačna od ostalih!
se hvali Tone.
-In v čem je bila razlika? ga vprašajo.
-Bila je edina, ki me je hotela vzeti..., prizna Tone.
Gorenjec in žena gresta mimo kioska, v katerem prodajajo hrenovke. "Oh,
dragi, kako lepo dišijo," vzdihne žena, Gorenjec pa reče: "Če želiš, greva
lahko še enkrat mimo."
Desetar vpraša vojaka: "Kako ti je ime?" "Jovo." "I prezime?" Jovo reče
po krajšem razmisleku:
"Pa i pre zime i posla zime."
Kdaj otroci pravzaprav odrastejo? Ko nehajo spraševati odkod so prišli
in ko začnejo tajiti, kam gredo.
Klošar pride v pekarno in reče:
-Eno žemljo, prosim.
Prodajalka, prijazna ženska, ki ne dela razlike med revnim in bogatim,
ga uslužno vpraša:
-Naj vam jo zavijem?
-Prosim, če je mogoče v današnji časopis.
Štejerc stopi v ljubljansko kavarno in vpraša natakarja:
-Ali imate oranžado?
-Ne, oranžade trenutno nimamo.
-Kok to?
-Ja, kokto pa imamo!
Dva gledalca po tekmi:
- Janez, celo tekmo si molčal, nič nisi navijal, niti ust nisi odprl...
- Ni res, saj sem ves čas zehal.
Pepetu je dekle svetovalo, naj si vsak teden obuje sveže nogavice.
Po dveh mesecih ni mogel več obuti čevljev.
- Ali je tebi padlo vedro barve z odra? vpraša pleskar svojega sodelavca.
- Ja, zakaj vprašaš?
- Zato, ker je spodaj en zelen mož, ki je ves rdeč od jeze.
V megli se Pero prilepi na avto, ki vozi pred njim. Nenadoma prednji
avto močno zavre in Pero se mu zaleti v zadek. Istopi in nadere prednjega
voznika.
-Kaj vam je bilo treba v tej megli tako divje zavirati?!
-Kaj vas pa to briga briga. Raje povejte, kako ste prišli v mojo garažo!
-Gospod doktor, pa res mislite, da sem alkoholik?
-No ja, če bi bil jaz steklenica travarice, zanesljivo ne bi hotel
biti z vami na samem...
Po ločitvi. Žena dobi visoko odpravnino, očetu pa prisodijo vse štiri
otroke. Gospa se pritoži:
-Le zakaj ste mu prisodili vse štiri, saj trije sploh niso njegovi...
-Ločil sem se od mize in od postelje!
-Kaj, ali tudi jesti nisi več mogel?
Mož pride domov ob svitu in že na pragu zasliši:
-Kod si pa hodil! Včeraj zvečer si rekel, da boš skočil k sosedu, tebe
pa celo noč ni!
-Pot do soseda je res kratka, ljuba žena, ampak ti ne veš, kako široka
je...
Na križišču poči. Voznica, ki ni upoštevala prednosti in se je zaletela,
jezno vpije na nasprotnega voznika: "Ali ne znate paziti? Vi dedci ste
pa res slabi vozniki! Danes ste že četrti, v katerega sem se zaletela!"
Imali Bosanac i Slovenac dve jabuke; jedna velika, druga mala. Bosanac
prvi birao pa zgrabi veću. Slovenac će na to: "Kako te nije sramota da
uzmeš veću, jesi li ti čuo za bon-ton". Bosanac: "A da si ti prvi bir'o
koju bi izabr'o?". Slovenac: "Manju, naravno". Bosanac: "Pa evo ti manje,
jebala te ona".
U svemirskom brodu posadu čine Mujo, Haso i psi Dex i Rex. Kontrola
sa Zemlje šalje poruku:
- Ovde Zemlja. Dex, uključi kamere. Rex, isključi motore. Mujo i Haso,
nahranite Dexa i Rexa i ništa ne dirajte!
Piše Haso bratu Muji iz Amerike:
- Brate, Mujo, vreme je da podeliš ji oružje.
Kad pročita, Mujo se uplaši i odnese pismo u stanicu milicije. Kad
su tamo pročitali, odmah uzeše motike i lopate i krenuše Mujinoj kuci.
Prekopaše celu okučnicu i njivu i ništa ne nađjoše.
Posle nedelju dana ponovo stiže pismo od Hase:
- Mujo, brate, ako su prekopali njivu, zasadi odmah krompir.
Odlučio se Mujo da ode na privremeni rad u Nemačku. Obrača se Hasi za
savet:
'Kako da naučim nemački ?'
Haso: 'Pa bolan, ti samo govori polako i svi če te razumeti!'
Ode Mujo u Nemačku. Jednog dana ode on u bar i reče:
'DAAAAJ MIIII JEEEDNUUUU PIIIIVUUUUU.'
Konobar: 'EEEVOOOO TIII JEDNAAA PIVAAAAAA.'
Mujo: 'AAA OOODAAAKLEEEE SIIII ?'
Konobar: 'IIIZ SAAARAAAJEEEVAAAAA.'
A Mujo zaprepašteno pita: 'A zašto onda govorimo nemački ?!?'
Hteo Haso da pozajmi bicikl od Muje da ode u Doboj, pa do Mujine kuče.
Razgovara sam sa sobom: Ja ću reči: Daj mi Mujo tvoj bicikl treba da
odem u Doboj. On će reči: Na putu če biti rupa, upaščeš u rupu i polomiti
bicikl. Ja ću reči: Paziču i neču polomiti bicikl. On će reči: Na putu
češ svratiti u kafanu,ostavičeš bicikl napolju i neko če ti ukrasti bicikl,
a ja ču reči: Neču ostaviti bicikl i neče ga niko ukrasti. A on če reči:.....
Tako stigne on do Mujine kuče:
-MUJO,JEBO TE TVOJ BICIKL!!!!
Došao Mujo kod Hase u mesaru:
- Haso, imas svinjsku glavu ?
- Jok, bolan, Mujo, to t' se čini zbog frizure!
Uhapsilo Muju zbog posjedovanja kalšnjikova. Na pitanje šta je to, odgovara
šefu policije: "Pa to je računar!"
Šef policije nato izvadi džepni kalkulator i kaže: "Vidiš, to je računar!"
"Naravno, taj tvoj je za male obračune, a moj za velike!"
Najtužniji vic:
Umrli Mujo i Haso.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|