-Gospod doktor, ali je moje zdravstveno stanje resno?
-Tega ne trdim, vendar vam ne svetujem začeti brati romana v nadaljevanjih.
-Kako sem boksal? vpraša boksar trenerja v odmoru.
-Sijajno! Le še naprej tako mahaj z rokami, morda se bo nasprotnik
prehladil in dobil pljučnico.
-Moj stric je pa numizmatik.
-Kaj pa potem dela ta tvoj stic numizmatik?
-On kovance zbira.
-Aha, včasih smo pa takemu rekli kar preprosto berač.
-Kje si bil na počitnicah?
-Na morju.
-Je bilo lepo?
-Prekrasno. Lepa,peščena plaža, igrali smo se v pesku. Najprej je učiteljica
nas zakopala v pesek, potem pa smo mi njo. Po počitnicah bomo šli spet
tja in jo odkopali.
-Moja žena je grozna, v stanovanju ima dvanajst mačk. Lahko si
mislite, kakšen smrad je v stanovanju!
-Zakaj pa ne odprete okna?
-Ja kaj ste nori? Da pobegne kateri od mojih petdeset golobov?
Jetniška paznika se pogovarjata:
-Si slišal, da je Novak ponoči pobegnil?
-Končno! Že tri noči nisem mogel spati zaradi neprestanega škrtanja
njegove pile.
Novak je prišel v službo z enourno zamudo. Ves je bil potolčen in oblepljen
z obliži.
-Padel sem skozi okno iz drugega nadstropja, se je opravičil.
-No, in? Saj menda ne boste rekli, da ste padali eno uro?
V osrčju Afrike raziskovalec vpraša domorodca:
-Ali je pri vas še kaj kanibalov?
-Nič se ne bojte, včeraj smo pojedli zadnjega.
Mlad pesnik stoji pred urednikom.
-Torej, vi mi predlagate, da naj dam več ognja v svoje verze?
-Niste me razumeli. Dejal sem: dajte več verzov v ogenj.
Bogataš hoče kupiti grad. Pri starem lastniku se pozanima:
-Slišal sem, da v gradu straši. Je to res?
-Kje pa! To bi jaz vendar vedel, saj sem tukaj že dvestopetdeset let.
Kakšna je skrivnost dveh zlatoporočencev:
-Čez dan se nisva nikoli pogovarjala, zvečer sva bila pa navadno kar
tiho.
Peter pride ves objokan domov.
-Neki fant me je pretepel!
-Bi ga spoznal?
-Seveda, saj imam njegovo uho v žepu.
Dva butalska policaja najdeta pred šolo truplo.
-Treba bo sestaviti zapisnik, pravi prvi in vpraša drugega: -Boš znal
pravilno napisati gimnazija?
-Ne vem.
-Pa ga prestaviva pred pošto.
Popotnik je padel v roke lovcem na glave. Veseli vojščaki so ga privlekli
do tabora, kjer ga je sprejel poglavar.
- Ni se vam treba bati. Mi smo že stopili v atomsko dobo in se štejemo
že med civilizirana ljudstva Afrike. Nikar ne mislite, da boste končali
v loncu!
Popotnik si je oddahnil, nakar je poglavar še pristavil:
- Se razume, da smo nabavili že mikrovalovne pečice.
Pri obilnem obedu se pogovarjata dva kanibala:
- Povej po resnici. Imaš rad svojo ženo?
- Seveda jo imam, kaj sprašuješ!?
- No, potem ti bo pa tale prigrizek gotovo všeč!
Kanibal v restavraciji:
- Natakar, rad bi naročil, ampak na tem jedilnem listu nekaj manjka.
- Kaj neki?
- Vi!
Koga pa tukaj pravzaprav operiramo?
- Profesor, ta moški je pogoltnil žogico za golf.
- In zakaj stoji tu zraven še en tujec?
- Tisti bi pa rad igral naprej in čaka žogico!
Zdravnik narekuje sestri diagnozo in seveda uporablja strokovne latinske
izraze, ki jih pacient bolj slabo razume.
- Doktor, kaj to pomeni? Je moja bolezen zelo pogosta?
- Sploh ne! V glavnem je razširjena po pokopališčih!
-Tako sem zaljubljen v Lenko, da ne vem, kako bi ji to povedal.
-Ko jo boš srečal, ji reci, da jo imaš tako rad, da še jesti ne moreš
več, svetuje prijatelj.
Ko Lojze spet sreča Lenko, zardi in ji plaho reče:
-Lenka, ko te zagledam, me mine ves apetit.
V salon vstopi kavboj, sede, da noge na mizo in pokliče lastnika lokala:
-Prinesite mi steklenico viskija in porcijo smrdljivega sira!
Ko je postrežen, poskusi viski in sir, vendar s sirom ni bil zadovoljen.
Poklical je gostilničarja:
-Viski je OK, sir pa ni tisti, ki sem ga naročil, ni smrdljiv.
-Gospod, dajte siru možnost, dajte noge z mize.
Na avtobusni postaji vpraša Peter znanca:
-Zdravo! Si že oženjen?
-Ne še.
-kaj pa čakaš?
-Avtobus.
V mestu se srečata dva leva. Prvi žari od zdravja, drugi je suh in
nič kaj uglednega videza.
-Do sedaj sem imel srečo, pojasnjuje prvi, dobil sem službo v pisarni.
Vsak teden sem požrl enega uradnika, pa ni nihče nič opazil.
-Ali lahko tudi meni priskrbiš tako službo?
-Ne morem, dobil sem odpoved. Včeraj sem požrl snažilko, pa so takoj
opazili.
-Babica, kaj je to ljubimec?
-Ježešta! vzklikne babica, odhiti na podstrešje in odpre starinsko
omaro, iz katere pade - okostnjak.
Hudiči predlagajo angelom nogometno tekmo. Angeli se jim smehljajo:
-Saj nimate nobenega upanja; vsi najboljši nogometaši so pri nas, v
raju!
-Že mogoče, odgovarjajo hudiči, toda - kaj mislite, kje so nogometni
sodniki?
-Ali je kaj novega? vpraša višji zdravnik pri jutranjem pregledu.
-Nič posebnega, odgovori zdravnik iz nočne izmene, samo vaš simulant
iz številke deset je umrl.
Moški stopi iz lekarne in se odpravi po hodniku. Nekaj sekund pozneje
prihiti za njim lekarnar in vpije: "Počakajte!" Moški se ustavi: "Kaj je?"
"Zmotil sem se!" pravi lekarnar ves zadihan, "dal sem vam arzenik namesto
sodebikarbone..." "In kakšna je razlika?" "Arzenik je dva tolarja dražji!"
V pozni večerni uri gre ženska po samotni stezi ob pokopališču. Pred
seboj zagleda moško postavo, pohiti in reče:
-Ali grem lahko ta kos poti z vami? Vedno me je malo strah, kadar grem
sama mimo pokopališča ob tako pozni uri.
-Vem, kako je to. ob taki uri sem se tudi jaz vedno bal, ko sem bil
še živ...
Sosedje mrzlično zvonijo in trkajo na vrata, dokler gospodinja
ne zavpije:
-Ne morem vam odpreti, se ravno tuširam!
-Moža vam je povozil cestni valjar!
-No, ja, kar skozi špranjo pod vrati mi ga potisnite!
V čakalnici pred nebeškimi vrati se neka duša glasno smeje. Nebeški
vratar jo opozori, naj se pomiri, toda duša se smeje kar naprej.
-Pa kaj je tako smešnega? vpraša sveti Peter.
-Oh, se smeje duša, jaz sem že pol ure tukaj, spodaj me pa še vedno
operirajo.
-Kakšno smolo sem imel v življenju;trikrat sem se oženil in vse tri
žene so mi umrle.
-Neverjetno! se zgrozi eden od navzočih, kaj pa je bilo prvi?
-Strupene gobe je jedla.
-In druga?
-Strupene gobe je jedla.
-In tretja? Je tudi ta jedla strupene gobe? vpraša malo sumničavo sobesednik.
-Ne, lobanja ji je počila.
-Kako to?
-Pač ni hotela jesti strupenih gob.
-Kako se razumeš z očimom?
-Zelo lepo! Vsak dan greva k jezeru, sedeva v čoln, odveslava do sredine
jezera, kjer me očim spravi iz čolna. On vesla nazaj sam, jaz pa plavam
do brega.
-Ali ni to utrudljivo?
-Niti ne, težje je razvezati vrvi in se rešiti iz vreče.
Z desne strani prihaja pogreb. Za krsto gre možakar, ki ima na vrvici
privezanega psa. Za njima gre v vrsti petnajst moških, za njimi pa ostali
sprevod.
-Kdo je umrl? vpraša mimoidoči nekoga od pogrebcev.
-Tašča moškega, ki gre prvi za krsto.
-Kaj ji je bilo?
-Tistile pes jo je ugriznil do smrti.
Mimoidoči malo pomisli in vpraša:
-Ali bi lahko dobil psa na posodo za nekaj dni?
-Verjetno. Kar postavite se v vrsto tamle.
Stanetu je umrla žena. Prijatelj, ki ga obišče, ga najde ob steklenici
žganja. Sočutno ga ogovori:
-To ti je edina tolažba, kajneda?
-O ne, dve imam še v omari.
Pogrebec pride domov, očitno utrujen. Žena mu postreže s šilcem žganja
in vpraša:
-Koliko pogrebov si imel danes, da si tako izčrpan?
-Oh, samo enega; pokopavali smo neko taščo, pa je bil tak aplavz, da
smo morali petnajstkrat ponavljati.
Zakrknjen hudodelec je bil obsojen na smrt z obešanjem. Ko ga žena
zadnjič obišče, ga vpraša, ali bi lahko bili otroci zraven, ko bo kazen
izvršena. Obsojenec zavrne predlog, žena pa reče:
-Že dobro! Saj si bil vedno tak! Otrokom ne privoščiš nobenega veselja!
Potnik na čezoceanski ladji pokaže na sredi oceana kapitanu kosmatega
raztrganca, ki teka po majhnem otočku in maha kot nor.
-Kdo pa je to? vpraša.
-Ne vem, odgovori kapitan, ne poznam ga. Ampak vedno postane živahen,
kadar se peljemo tod mimo.
-Slišal sem, da si davi pokopal svojo ženo, stari prijatelj.
-Da. Moral sem jo. Umrla je, veš.
Sveti Peter na nebeških vratih sprašuje prišleka:
-Ime in priimek?
-Milan Zdravič.
-Poklic?
-Zdravnik.
-Vi stopite zadaj in vstopite na vhodu za dobavitelje.
Prvi zdravnik vpraša pomočnika:
-No, mladi mož, kako se vam je posrečila včerajšnja operacija?
Ta pobledi in zajeclja:
-Ali je bila tisto operacija? Jaz sem mislil, da je obdukcija...
-Kdaj ste opazili, da imate nož v hrbtu?
-Pred pol ure, ko sem hotel sleči suknjič, a ni in ni šlo.
Ob dveh popoldne pride k zdravniku možakar, ki ima v hrbtu nož, zasajen
do ročaja, in prosi:
-Pomagajte mi!
-Ne morem, reče zdravnik, delam samo do dveh.
-Toda - saj me ne boste pustili kar takole... Storite nekaj, karkoli...
-Če že vztrajate... reče zdravnik, izpuli možakarju nož iz hrbta in
mu ga zasadi v oko.
-Kaj ste naredili? zavpije možakar, zakaj ste to storili?
-Zato, ker okulist dela do treh!
-Vsako razburjenje lahko pri vašem možu povzroči smrt, opozori zdravnik
mlado, čedno ženo.
-Hvala za nasvet, reče žena in plane v bolniško sobo k možu:
-Dragi, ljudje s pogrebnega zavoda so že tu!
Neki moški pride k cirkuškemu direktorju:
-Potegujem se za mesto krotilca divjih zveri.
-Že oddano, reče direktor, pridite spet jutri!
-Mojega moža je včeraj povozil cestni valjar.
-A je mrtev?
-Ne, preživel je kot po čudežu.
-Krasno! A bi se ga dalo obiskati?
-Seveda, v bolnišnici leži, v sobah od pet do osem.
-Tečni postajate, gospod. Že celo uro hodite za menoj.
-No, dobro, dajte mi svoj naslov, pa bom šel pred vami, se znajde možakar.
Te dni se bodo vrnili nekateri zdomci, da preverijo, koliko imajo otrok,kako
jim je ime in kdo skrbi zanje. Mnogim bo tudi odleglo, ko bodo spoznali,
da ne izvirajo neposredno iz opic, ampak imajo tudi očete.
Starejša zakonca seksata. Nenadoma mož obmiruje in vpraša ženo:
"Ali te boli?" "Ne, zakaj vprašaš?" "Zdelo se mi je, da si se premaknila."
Taksist pelje potnika v željeno ulico. Ko sta na glavni cesti malo
pred križiščem, se prižge rumena luč. Taksist pritisne na plin in avto
švigne skozi križišče. Potnik samo pogleda taksista.
Ko prihajata v naslednje križišče, sveti rumena luč že nekaj časa;
zdaj zdaj se bo prižgala rdeča luč... Taksist pritisne na plin in avto
pelje skozi križišče pri rdeči luči. Potnik spet pogleda taksista. Ta opazi
njegov pogled in mu pojasni:
-Nič ne skbite - moj brat je že trideset let taksist, že trideset let
se vozi skozi rdečo, pa se mu še ni nič zgodilo!
Ko prihajata v naslednje križišče, se je zelena komaj prižgala. Taksist
silovito zavre. Sedaj potnika mine potrpljenje in začuden vpraša taksista:
-Kaj pa je sedaj spet to?
-Ha, kaj pa, če se pripelje mimo moj brat?
Janez je kupil motor in se odpeljal z njim na poskušno vožnjo. Med
vožnjo mu je pihalo za vrat, zato se je ustavil in si suknič oblekel tako,
da so bili gumbi zadaj. Zaradi prehitre vožnje je na ovinku zletel v jarek
in tam obležal. Prihiteli so bližnji stanovalci in ko so videli suknjič,
so Janezu zasukali glavo.
Kmalu potem se je na kraju nesreče znašel Janezov prijatelj, ki ga
je zanimalo, kaj je vzrok smrti.
-Ne vemo, so rekli stanovalci, ko smo ga našli, je še dihal, ko smo
mu naravnali glavo, ja pa umrl.
V oddelku ekspresnega vlaka sedijo mati in hčerka, Italijan, nacist
in Žid. Vlak zapelje v predor. V oddelku nastane tema. Nenadoma se zaslišita
najprej glasen poljub, nato pa glasna klofuta. Potniki vsak po svoje premišljujejo
o dogodku:
Mati: hčerka je pretiravala; ni ji bilo treba tako močno udariti človeka
samo zato, ker jo je poljubil.
Hčerka: Oho, mama je še za nekoga privlačna, vendar pri njej ni šale!
Res močno je udarila tistega, ki jo je poljubil!
Italijan: Škoda, da se nisem spomnil in poljubil vsaj stare - mene
že ne bi klofnila!
Nacist: Ne razumem zakaj tepejo mene, ko je jasno, da je kriv Italijanček!
Žid: Sebi poljubiti roko - že to ni slabo; ampak za nagrado usekati
nacista, to je pa res užitek!
Tone kupuje psa in vpraša prodajalca:
-Ali ima ta pes rad tudi majhne otroke?
-Že, toda raje mu dajajte pasjo hrano.
Oče vpraša Mihca:
-Ali ti je všeč nova sestrica?
-Oh, obnaša se strašno neumno. Lahko je v usta stlačim karkoli, žuželke,
črve, mušice, vse bo požrla!
Mladega očka moti vpitje iz kopalnice. Odpre vrata in vidi, kako pomočnica
drži otroka za ušesa in ga namaka v vodo.
-Ali ste ponoreli? Ni čudno, da otrok tako kriči, to vendar boli!
-Ja, kako naj ga pa držim, da si ne poparim rok?
-Si že slišal, Janez je nehal kaditi!
-Je kaj takega sploh mogoče?
-Je, je, svojo zadnjo cigareto je ugasnil na bencinski črpalki!
V predmestju velemesta je bil turist do golega oropan. Od napadalcev
je milo prosil, da mu vsaj nekaj pustijo. Sedaj je njihov kolovodja velikodušno
rekel:
-O.K. Joe, vtakni mu žvečilni gumi nazaj v usta.
Umrl je mož, ki je bil vse svoje življenje izredel lenuh. Vdova je
dala truplo sežgati in si žaro dostaviti na dom. Tu je pepel stresla v
peščeno uro, jo obrnila, postavila na omaro in rekla:
-Tako. Zdaj pa delaj!
