KRIMSKA JAMA



Seznam potencialnih žrtev v Krimski jami

Med novembrom 2015 in septembrom 2016 je bil izveden izkop žrtev iz brezna. Najdeni so bili trije otroci, osem žensk in sedemnajst moških.

Št. Ime in priimek - po domače Kraj bivališča Rojen Umorjen Status Poklic Likvidatorska enota Vir
1 Bezek Anton - Tucov Rakitna 13.5.1925 00.07.1942 civilist delavec - 2,9
2 Cvirn Lado Ljubljana 5.7.1942 interniranec - 8
3 Drobnič Jožef - p. Sahar. Hruškarje 7.4.1924 19.6.1942 partizan kmečki sin štabna patrola 1,7
4 Juvančič Ana - Podlipkinova Begunje 16.7.1925 13.7.1942 civilist delavka 3. četa 1
5 Juvančič Angela - Podlipkinova Begunje 26.9.1921 13.7.1942 civilist delavka 3. četa 1
6 Košir Ivan Mojstrana 14.5.1942 civilist delavec 3. četa 7
7 Košir Mirko - Koširjev Bezuljak 19.12.1915 6.6.1942 civilist orožnik 3. četa 1,7
8 Kovačič Janez - Fus Hribljane 22.8.1906 23.6.1942 civilist delavec 3. četa 1,6
9 Kržič Anton - Šmitov Rakitna 8.6.1911 23.5.1942 civilist - 2,9
10 Lešnjak Ivan - Lešnjak Lešnjake 24.5.1926 00.6.1942 partizan mladoletnik - 1
11 Levec Janez Bistra 00.00.1899 00.6.1942 civilist konjar - 5
12 Moravec Miloš - Moravc Rakek 12.11.1923 23.7.1942 civilist študent - 1
13 Mulec Jožef - Štenta Cerknica 17.3.1909 10.6.1942 civilist delavec 3. četa 1,7
14 Obreza Ana - Lukova Begunje 4.4.1914 13.7.1942 civilist uslužbenka 3. četa 1
15 Pezdir Miroslav Ljubljana 6.1.1921 8.6.1942 partizan študent 3. četa 3
16 Ponikvar Janez - Hribljanov Hribljane 15.7.1912 00.6.1942 civilist kmečki sin - 1
17 Porenta Mara Vrhnika 3.5.1925 15.7.1942 partizan 3. četa 3
18 Purkart Ivanka - Malček Gornje Otave 4.11.1921 13.7.1942 civilist delavka 3. četa 1
19 Sajovec Lojzka Ljubljana 14.5.1918 15.7.1942 partizan 3. četa 3
20 Srimšek Franc - Srimšek Cerknica 3.5.1912 22.6.1942 civilist delavec 3. četa 1,6
21 Šivec Jožefa - Štalna Begunje 9.2.1907 13.7.1942 civilist delavka 3. četa 1
22 Urbas Ivan - Urbas Rakek 26.9.1912 22.6.1942 civilist orožnik kolesarski vod 1
23 Zajc Marjan Ljubljana 21.5.1927 1.7.1942 partizan urarski vajenec 3. četa 6
24 Zalar Marija - Jakobova Kožljek 26.4.1910 13.7.1942 civilist kmečka hči 3. četa 1

Viri:
1 - Stane Okoliš, Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem, Ljubljana 1996
2 - dr. Tine Velikonja, Farne spominske plošče 1 in 2
3 - Arhiv RS, dopisi in poročila 1. bataljona Ljubo Šercer
5 - Ivo Žajdela, Zasuta usta, Ljubljana 1996, 214.
6 - Delovodnik štaba 1. bataljona Ljube Šercerja
7 - Operacijski dnevnik štaba 1. bataljona Ljube Šercerja, 3. četa
8 - Vladimir Krivic, Ljubljana v ilegali III.: Mesto v žici, Ljubljana 1967, 352-353.
9 - Janez Klemenc, Rakitna skozi čas, Rakitna 1991, 129-130.

DOKUMENTI REVOLUCIJE


DNEVNIKI OPERACIJ ENOT 1. BATALJONA "LJUBO ŠERCER" NO

KRIMSKA JAMA - VIRI


Slika posneta ob spustu v Krimsko jamo 9. septembra 1942.


Spust v Krimsko jamo 23. marca 1945.


Spust v Krimsko jamo 23. marca 1945.


Ostanki prinešeni iz Krimske jame ob spustu 23. marca 1945.

Krimska jama - zapisnik ogleda jame leta 1933

Kat. št. 293
A 293
B
C
Št. ekskurzije 417

Zapisnik terenskih ogledov

Štev. 417
Dne: 22. oktobra 1933.
Ime objekta: Krimska jama na vrh Strmca.
Lega
Okraj:
Katast. občina:
Kraj:
Lastnik:
Orohidrogr. lega:
Topografska skica
1:50.000 Cerknica 1
lega še ni točno določena
Topografska lega
Nadmorska višina (vhoda)
Geološka formacija Brezno - razpoka.
Pristop do objekta Od Gornjih Otav levo po poti, katera vodi nekoliko časa po polju,nato nadaljuje v gozd po poti,katera veže Borovnico z Sv.Vidom. pri drugem razpotju krenemo na desno po poti,ki vodi na vrh Strmca. Brez vodnika brazna skoraj ni mogoče najti,ker je v velikem gozdu.
Morfologija
Morfološki opis objekta in okolice:
Brezno globoko cca 37 na vrhu Strmca v gozdu. Oddaljen je od Borovnice približno 1 uro in pol in od Gornjih Otav pol ure. Vhod je približno pet metreov dolg in 1,80 m širok. Isti je vertikalen. Dno katero se deloma vidi iz vrha v nižini cca 24 m, tvorijo razne skale in polno gnijočih drv,tramov in hlodov, razne dolžine. Stene tvorijo goli kameni skladi,kateri so mestoma,zlasti proti vznožju izglodani od vode. Od vhoda v nižino približno 4-5 m so stene deloma poraščene z mahom. Dnevna svetloba prodira vse do globine 24 m. Skalnati skladi vodijo od N in padajo proti S odnosno S-W precej strmo. Podaljšek brezna vodi od tu za desno steno zopet razpoka v nižino cca 13 m rov. Nje stene so razmaknjene samo toliko,da je možno plezanje opirajoč se iz stene v steno. Na dnu je nekoliko drobnega kamenja in par kosti od srne. Stene so zelo zglodane od vode,kapniških tvorb ni opaziti.
O tej jami obstoji med domačini razna govorica: Pravijo,da je notri živel "lindvrn",ki je imel vsa mogača svojstva tako,da si ljudje pred gotovim časom posamezno niso upali obiskati gozda v tej okolici. Imeli so neko zlo slutnjo in velik strah pred to pošastjo,menili so, da jih neki prepih odnese in pahne v brezno,odnosno v žrelo lindvrnu. Dalje so govorili,da so tu notri nalašč spustili debele zelo dolge hlode,katere je po nekoliko dneh voda bruhnila na dan nekje v Borovniški dolini. Poleg tega so baje pred nekoliko leti ljudje videli,kako je pridrvela skupina lejenov po gozdu in strmoglavila cela partija v brezno,a točasno ni opaziti nikjer kakega okostja,od padlih žrtev itd.
Geneza objekta Brezno - razpoka.
Tloris in profili Priloženo : 1 komad.

Podatki
petrografski:
hidrografski:
meteorološki:
V breznu je velika vlaga,zlasti v spodnjem delu padajo raz stene kaplje.
biološki: V jami živijo Collembole, stonoge, stenske gliste v pajčevini in razne manjše živalice,katere so priložene v steklenici.Poleg tega se nahaja na dnu par kosti od srn.
arheološki:
gospodarski:
Pripombe Brezno je med ljudmi dobro poznano.
Slovstvo
Udeleženci: Štritof Jože iz Kranjč,Popit Anton in Zalar Alojzij iz Gornjih Otav, Dolar.
Skice risal: Dolar
Fotografiral
Biološki in ostali material zbrali: priložen

Dolar s.r. (zapisnikar)

Krimska jama - zapisnik ogleda jame leta 1982

Kat. št.:
A 293
B
C
VG
Št. zapisnika:
Datum zapisnika: 28.XII.82

Dopolnilni zapisnik

Datum ekskurzije: 17.XII.1982
Št. ekskurzije:
IME OBJEKTA: Krimska jama
Organizacija: DZRJL
Zapisnikar: Pintar Gregor
Udeleženci: Prester J.,Gosar A.,Ileršič A., Pintar G.
Material zbirali:
Fotografirali:
Jamo smo si ogledali in opazili:objekt je precej manjši kot je bil v času prvega dokumentiranega obiska,kar se pozna predvsem na globini.Po vojni so zmetali v jamo precej ljudi in ,da bi dejanje prikrili še precej materiala.Danes se še vedno vidi precej kosti,vendar je vse precej razmetano in razbito.

Pintar G.

Krimska jama - vpis v kataster jam leta 1990

Kat. št. 293
Ime Krimska jama
Sinonimi
Tip 1 5,5
Tip 2
X-koordinata 80900
Y-koordinata 454050
Kota vhoda 800
X (DSJ) 80830
Y (DSJ) 454090
TK-25 Velike Bloke
TTN Postojna 20
Lega po TK-25
K. O. Zabočevo
Upravna enota Vrhnika
Dolžina 37
Globina 37
Datum ekskurzije 12.10.1933
Organizacija Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
Udeleženci Dolar Ivan, Popit Anton, Zalar Alojzij
Zapisnikar Dolar Ivan
Datum vnosa 18.9.1990

Krimska jama - sondaža leta 2007: poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč

Krimska jama

Gornje Otave

Osnovni podatki:

Jama leži v vrtačastem ravniku na robu kraške planote nad dolino Prušnice. Vhod je ob robu plitve vrtače z ravnim dnom okrog 100 m od roba planote. Jama je dostopna po dobri gozdni cesti ter nato po kolovozu, gozdni vlaki. Oddaljena je okrog 6,5 km od Rakitne proti Cerknici oziroma 10 km od Cerknice proti Rakitni.

Lijakast vhod ima dimenzije 8 x 10 m. Sledi 20 m globoko vertikalno brezno, prostor pa se z globino oži. Dno je tako le še največ 3 m široko, taka širina pa je le v dolžini 3 m. Ostali del dna je širok okrog 1 m ter razpotegnjen ob razpoki.
Na dnu brezna je več 4 in 8 m dolgih hlodov, ki stojijo pokonci (1,5 m3 – 2 m3). Zapičeni in zasuti so z nametanim kamenjem ter listjem in manjšimi kosi lesa. Že med kamenjem na površju se vidijo tudi človeške kosti.
Na JV delu razpoke se lahko v 0,4 do 0,6 m širokem breznu spustimo še 9 m niže v stransko brezno. Na dnu je to brezno široko manj kot 1 m. Vanj pada grušč in kamenje iz glavnega brezna, zato so tu tudi človeške kosti.
Nad kostmi je nametan les in kamenje, vendar ni jasno kakšno je sedimentacijsko zaporedje. Debelina nasutja ni znana, kosti pa so tudi v stranjskem breznu, ki je 9 m nižje kot glavno dno in je z njim povezano. Kosti imamo torej v vertikalnem razponu 9 m.

Predlagana dela in postopki za izkop:

Partizanske enote delujoče na območju Krimske jame

Julij 1941
vrhniški in borovniški ilegalci
Komandant Mirko Bračič
29. julij 1941
Borovniška četa
12. september 1941
Krimski bataljon - Borovniška četa
Komandant Ljubo Šercer
18. marec 1942
Pokrajinsko poveljstvo ljubljanske pokrajine
Komandant dr. Aleš Bebler, politkomisar Ivan Jakič – Jerin
1. Bataljon "Ljubo Šercer"
24. april 1942
1. Notranjski odred

Komandant Bojan Polak - Stjenka Knap, politkomisar Janez Hribar - Tone Pogačnik, operativni oficir Dušan Zorc - Martin Černe

1. bataljon "Ljubo Šercer"
Komandant: Tone Vidmar - Luka Suhadolc (24.4.-9.6.1942 in 12.6.-6.7.1942), Alojz Popek - Milan Vandek (9.-12.6. in 31.7.1942->), Jule Sočan - Tomaž Skala (6.-31.7.1942)
Politkomisar: Janez Hribar - Tone Debevc (24.4.-1.5.1942), Fric Novak (1.5.-16.7.1942), Janez Japelj - Lovrenc Kajžar (31.7.1942->)
Namestnik politkomisarja: Stane dobovičnik - Krt (2.6.-14.7.1942), Rado Završnik
Operativni oficir: Milan Švigelj - Marko (24.4.-10.6.1942), Ferdo Skok (10.-13.6.1942), Alojz Popek - Milan Vandek (12.6.-31.7.1942)
Bataljonski intendant Jože Prelesnik (2.6.1942->), Oficir za zveze Janez Japelj - Lovrenc Kajžar (2.6.-16.7.1942)

1. četa (Vandkova)
Komandant: Alojz Popek - Milan Vandek (24.4.-9.6.1942), Anton Popek - Maks
Politkomisar: Alojz Kusold - Vasilij (24.4.-20.5.1942), Matija Smuk - Mato (20.-23.5.1942), Franc Kraljič - Frenk (28.5.-8.7.1942), Janez Japelj - Lovrenc Kajžar (8.-16.7.1942)
2. četa (Faškarska)
Komandant: Pavle Mikuž - Bolte (->2.6.1942), Rajko Veršnik - Gašper (2.-9.6.1942), Anton Krašovec, Vinko Kogovšek - Radovan (->8.6.1942), Jakob Rihar - Jaka
Politkomisar: Jože Molek - Puntar
3. četa (Kožlješka)
Komandant: Jože Merlak - Milan Pišler (16.5.-18.7.1942)
Politkomisar: Albert Kovač - Peter Grčar - Lumpi (28.5.-18.7.1942)
Namestnik politkomisarja: Jernej Maček
4. četa (preimenuje v 5. po 28.5.1942)
Komandant: Matija Smuk - Mato (28.5.-4.6.1942), Ivan Jerec - Čufi, Riko Metlikovič (->avgust 1942)
Politkomisar: Miro Pezdir (28.5.-4.6.1942), Tone Jarc
5. četa (preimenuje v 6. maj/junij 1942)
Komandant: Taras
Politkomisar: Lado
Abijeva (5.) četa
Komandant: Zdravko Prebil - Abi
Politkomisar: Anton Kramar - Zvone
Kolesarska četa
Komandant: Franc Korošec - Miha
Politkomisar: Alojz Kusold - Vasilij
Konjeniška četa
Komandant: Anton Kovač - Jože, Štefan Milavec - Jager, Franc Kraljič - Frenk
25. junij 1942
1. Notranjski odred se preimenuje v Krimski odred (štabno taborišče)
15. julij 1942
1. bataljon "Ljubo Šercer" se preimenuje v 4. bataljon krimskega odreda

1. julij 1942 – Italijani udarijo na logor 3. čete v Kožlješkem grabnu; vsi se razbežijo.
16. julij 1942 – začetek italijanske ofenzive
16./17. julij 1942 – umik 4. bataljona Krimskega odreda s kožljeških žag na Ljubljanski vrh, kjer brez spopadov preživi ofenzivo

VOJNI ZLOČINEC MIRKO (FRIDERIK) NOVAK - FRIC NOVAK


Mirko (Friderik) Novak – Fric se je rodil 7. marca 1918 v Zadru (tedaj Italija) očetu Antonu Novaku (roj. 1968, Prečna) ter materi Leopoldini Novak (roj. Schwarz, 1879, Kranj). Oče je bil vojak Avstro-Ogrske vojske in se je pozneje upokojil s činom kapetana, mati je bila gospodinja. Fric je bil najmlajši izmed bratov Jerka, Ruda, Lea, Anteja ter sestre Mare.
Uradni dokumenti navajajo, da je bil rimokatoliške veroizpovedi.
Družina je prvotno živela v Benkovcu pri Zadru (Hrvaška), zatem pa se je preselila v Maribor na naslov Stritarjeva ulica 29 ter kasneje na Miklošičevo c. 15/IV (17.9.1935) in Strossmajerjevo ul. 3 (15.9.1936).

Družina je bila malomeščanska in politično neorientirana do l. 1930, ko sta brata Leo in Ante postala levičarja in pozneje pod njunim vplivom tudi Fric postane komunist. Bratje Leo, Ante in Fric so bili pred vojno stalno preganjani kot komunisti in zapleteni v več procesov.
Med 8. in 21. junijem 1938 je Fric zaključil zrelostni izpit na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani.
26. septembra 1938 se je vpisal na Univerzo kralja Aleksandra I. v Ljubljani, Filozofsko fakulteto, geografski oddelek. Med študijem je živel na naslovu Ciril Metodova 19/I (2.7.1938), Mestni trg 17/III (1.4.1938) in Gradišče 4/III (11.7.1941) v Ljubljani. Zadnjič se je vpisal v (6.) letni semester l. 1941.
Fric je sodeloval pri organizaciji študentskih protestov, njegov brat Ante Novak (narodni heroj) je množico študentov nagovoril z balkona Univerze na Kongresnem trgu.
26. septembra 1939 je pristopil k Slovenskemu klubu Univerze v Ljubljani. Tik pred vojno je bil tudi njegov predsednik in komisar Slovenskega kluba v Partijski organizaciji.

Ob napadu na Jugoslavijo, 6. aprila 1941, je organiziral zbiranje prostovoljcev za obrambo domovine. S prostovoljci so se z umikajočo jugoslovansko vojsko peljali preko Novega mesta v Zagreb, kjer so jih zajele oblasti NDH. Kasneje se je prebil nazaj v Ljubljano, kjer je sodeloval pri organizaciji ilegalne dokumentne tehnike CKKPS in septembra 1941, po odhodu brata Anteja v partizane, tudi prevzel njegovo vodenje.

V partizane je odšel januarja 1942.
V partizanskih enotah je bil od 1. 5. do 16. 7. 1942 politični komisar 1. bataljona »Ljubo Šercer« (15. 7. 1942 4. bataljon), 1. Notranjskega odreda (25. 6. 1942 Krimski odred). Deloval je na področju južno od Ljubljane od Škofljice do Logatca, od Horjula do Sv. Vida, Kožljeka, Bezuljaka in Begunj.
Iz več virov je razvidno, da so ga med italijansko ofenzivo poleti 1942 razrešili s funkcije politkomisarja. Konec avgusta 1942 je bil preko Dolomitov premeščen na Gorenjsko.
Od januarja do aprila 1943 je bil politkomisar 3. »Tončkove« (narodni heroj Anton Dežman – Tonček) čete, 1. »Gregorčičevega« (prej Cankarjev) bataljona, Gorenjskega odreda. Deloval je na področju od Krope, Dražgoš, Železnikov, na Jelovici, Pokljuki do Bohinjskega kota.
Padel ali ustreljen je bil jeseni 1943 kot politkomisar čete pod Stolom.
Pojavlja se v spominih večih partizanskih avtorjev.
O njegovi usodi je zares malo podatkov, tudi na račun preračunljivega povojnega čiščenja arhivov, kar kažeta pomanjkanje osnovnih dokumentov v partijskih arhivih ter iztrgana slika z univerzitetnega vpisnega lista.



Nastajanje vaških straž:

23. april 1942 – Sv. Vid (->1. junij 1942, 26. marec 1943->)
15. maj 1942 – Loški potok (->17. maj 1942, 9. september 1942-8. september 1943)
17. julij 1942 – Št. Jošt
30. julij 1942 – Begunje nad Cerknico (->15. september 1943), Topol, Selšček, Dobec (->15. september 1943), Kožljek, Bezuljak (->15. september 1943), Velike Lašče (->12. september 1943)
7. avgust 1942 - Sela-Šumberk (->10. september 1943)
12. avgust 1942 – Dane v Loški dolini, Pudob (->14. september 1943), Šmarata (->3. september 1942)
14. avgust 1942 – Bloke (->13. september 1943), Benete, Metulje, Ravne, Runarsko (->24. december 1942), Studenec, Volčje, Veliki Vrh, Sv. Duh, Hiteno pri Ravniku
26. avgust 1942 - Boštanj (->13. september 1943)
28. avgust 1942 – Zaplana nad Vrhniko
1. september 1942 - Kompolje, Zagorica, Videm, Trebnje (->10. september 1943)
2. september 1942 - Polje pri Št. Vidu
3. september 1942 - Ambrus (->9. september 1943), Primča vas
4. september 1942 - Struge
8. september 1942 - Grahovo
18. september 1942 – Log pri Brezovici
19. september 1942 – Brezovica pri Ljubljani, Žvirče
20. september 1942 – Hotedršica
27. september 1942 – Borovnica, Brezovica pri Borovnici, Niževec, Sobočevo
28. september 1942 – Rovte, Krka (->9. september 1943)
29. september 1942 – Bizovik
4. oktober 1942 - Polica
5. oktober 1942 - Žužemberk (->10. september 1943)
6. oktober 1942 - Dobrunje
20. oktober 1942 - Ajdovec (->12. december 1942)
29. oktober 1942 - Sv. Urh
31. oktober 1942 - Gora-Petrinci
1. november 1942 - Ljubljana (->konec januarja 1943)
3. november 1942 – Vrhnika
9. november 1942 – Rakitna (->15. september 1943)
20. november 1942 - Hudo
11. december 1942 - Ig
12. januar 1943 - Rakovnik pri Mirni (->8. september 1943)
15. februar 1943 - Rudnik, Lavrica
1. marec 1943 - Gornja Brezovica
24. marec 1943 - Planina pri Rakeku
1. april 1943 - Mirna peč (->9. september 1943)
6. maj 1943 - Otočec (->9. september 1943)
15. maj 1943 - Stara cerkev pri Kočevju (->9. september 1943)
22. maj 1943 - Predgrad
10. junij 1943 - Bela cerkev (->9. september 1943)
16. junij 1943 - Dobrnič (->10. september 1943)
18. junij 1943 - Mokronog (->8. september 1943)
30. junij 1943 - Čatež (->10. september 1943)




PRVA