Moč nadzora nad kompozicijo

Primeri

Pustimo ob strani družinsko in podobno fotografijo. Fotokrožek, kakršen je naš, se ukvarja predvsem z izrazno, umetniško ali naprednejšo fotografijo (uporabite kateri koli izraz v tej smeri). Mi uporabljamo tehniko, s katero želimo doseči realizacijo svojih fotografskih idej. Najprej bom nanizal nekaj neobičajnih fotografij, do katerih se da priti s pomočjo moči nadzora DSLR tehnike:

Globinska ostrina - močno orožje ustvarjalne fotografije

Kaj je pri teh posnetkih posebnega? Pravzaprav niso kaj posebni. Vsi so nastali s pomočjo nadzora nad kompozicijo, kakršnega omogoča refleksna tehnika z optičnim pogledom skozi objektiv. Za zajem zgornjih motivov so primerni SLR aparati. S še s tako sofisticiranim digitalnim kompaktom je večina teh motivov težko dosegljiva.

Zakaj?

Pri kompoziciji motiva je poleg samih objektov silno pomemben nadzor nad globinsko ostrino. Fizično velike goriščnice izmenljive optike (goriščnice se začno šele pri 17, 18 mm v cenovno dostopnem razredu) ne omogočajo (pre)velike globinske ostrine. Posebne učinke dosežemo ravno z nadzorom globinske ostrine. Želimo doseči, da je oster samo natančno določen objekt (ali del njega), a ostalo hočemo imeti zamegljeno. Globinsko ostrino nadzorujemo s pomočjo odpiranja in zapiranja zaslonke. Večja odprtina pomeni manj globinske otrine in obratno. Tudi s približevanjem objekta se ta zmanjšuje pri isti odprtini zaslonke.

Slike Hrošč, Bodeča neža in Brstenje so lep primer nadzora. Ostro je to, kar sem želel, da bo ostro. S pogledom skozi optično iskalo sem pripiral zaslonko in ves čas spremljal, kaj se dogaja z ostrino. Zaradi lastnosti aparata, da lahko prekljapljam med sedmimi različnimi točkami ostrenja, zlahka dosežem ostrenje željenega dela motiva.

Na gornjih dveh slikah se lepo vidi učinek izbora objekta ostrenja. Izmenljiva optika hitro prikaže razliko, kar se vidi v iskalu. Zategadelj je za kreativni nadzor nad globinsko ostrino nujno potreben optični pogled skozi objektiv aparata. V nasprotnem (razni EVF ipd.) smo večkrat odvisni od sreče in manj udobnega mučenja v digitalni temnici.

Seveda včasih ne gre s pomočjo AF in na objektivu imamo preklop za ročno ostrenje (MF). Z vrtenjem obroča za ostrenje skozi iskalo natančno vidimo, kaj bo ostro in kaj ne. resnično popoln nadzor omogočata zgolj optični pogled skozi objektiv in natančno vrtenje ostritvenega obroča. Tudi ta način ostrenja je močno kreativno orodje.

Nadzor nad časom osvetlitve in daljinskim proženjem nam ponujata zanimive učinke

Sliki, kot sta recimo Vlak in Duh nalaga drva, sta lep primer nadzora kompozicije s pomočjo časa osvetlitve. Svetlobe je bilo dovolj za avtomatsko ostrenje, a sem ob uporabi nizke ISO občutljivosti in prioritete časa osvetlitve dosegel zanimiv učinek. Uporabil sem žično prožilo in stojalo, kajti pomemben je bil pravi trenutek proženja ostvetlitve. Ako bi zamudil za delček sekunde, ne bi bilo ustreznega učinka. Na sliki Vlak se lepo vidi izza vlaka pokrajina. To sem dosegel tako, da je bila pol časa osvetlitve spredaj pokrajina, a drugo polovico vlak, ki je drvel mimo. Moral sem sprožiti v pravem trenutku.

Duh nalaga drva je nastal v koči našega planinskega društva. Aparat sem imel na stojalu, namestil sem seveda žično prožilo in nastavil ustrezen čas osvetlitve. Moral sem sprožiti v pravem trenutku, da je vidno tako ozadje, kot "duh" našega gospodarja društva, ko je priložil drva.

Čas osvetlitve, ročno ostrenje in daljinsko proženje

Fotografije Mrak, Mračni duhovi in Ovinek so zahtevali ročno ostrenje. Predhodno sem izostril, nastavil čas osvetlitve in ob pravem trenutku sprožil. Posebno posnetek Ovinek je zahteval izredno natančnost pri proženju. Ako bi zamudil delček sekunde, bi se obrisal pod nosom za željen učinek. Samo s hitrostjo, katero omogoča sistem proženja DSLR aparatov, je moč nadzorovati takšne motive.

Nočni posnetek

Nočni posnetki mirujočih objektov sicer niso zahtevni s stališča ujetja trenutka zajema. Ima pa noč svojo past - ostrenje. Avtomatika v temi, pri kakršni sta nastala posnetka Luči in Mesečina, skoraj praviloma ne uspe ostriti. Najbolje je stvari vzeti v svoje roke (dobesedno) in ročno ostriti na neskončnost. Primerno je slikati s prioriteto časa ali zaslonke, a aparat obvezno stoji na stativu in se proži z žičnim prožilom. Obvezno se dosegajo časi osvetlitve nekaj sekund. Zaradi optike in večjega tipala je tudi za te posnetke primeren DSLR aparat, saj omogoča tiskanje rezultatov tudi na format A4, pri čemer je kvaliteta posnetkov odlična (osebno preverjeno).

Zatorej...

Fotografi, ki želimo popoln nadzor nad kompozicijo, moramo za zajem zahtevnejših motivov nujno uporabiti DSLR tehniko. Saj lahko marsikaj postorimo s kompaktom (to smo tudi počeli, dokler se niso pojavili cenovno dostopni digitalni refleksi) in stvari obdelamo z računalnikom, a kolikšna je cena za to? Vsaka računalniška obdelava zahteva svoj čas in rezultati niso vedno primerljivi s terenskim delom. Digitalno temnico ne smatram kot nadomestek za SLR tehniko, temveč nadgradnjo kreativnosti. Zame osebno poseganje v globinsko ostrino ni kreativno delo. Neumno se mi zdi zapravljati čas za nekaj, kar lahko postorim že pri samem zajemu. Tudi učinek "duhca" lahko pričaram z računalnikom, a je učinek neprimerno verodostojnejši, ako ga dosežem s spretno rabo možnosti mojega aparata.