Kratko o digitalni temnici
Kakšen capin je to?
Gospodinjska obdelava
Digitalna fotografija prinaša v vsako gospodinjstvo enostavno možnost širokega razpona manipuliranja s fotografijami. Danes skoraj ni gospodinjstva z računalnikom, ki je temeljni pripomoček za maličenje slik. Lepota digitalnih fotoaparatov je način hranjenja slik. Shranjujejo se namreč na medijih, ki so enostavno berljivi na vsakem vsaj približno sposobnem računalniku. Saj ni treba imeti super-turbo mašine! Že mlinček izpred treh, štirih let zasilno opravi delo. Takoj odpadejo različna skeniranja ipd. Vse vmesne kemične in fizikalne obdelave odpadejo kot lanski sneg! Samo čisto, zastonjsko prenašanje iz enega medija na drug imamo. Kaj ni to lepo?
Včeraj je bila super mašina, danes je povprečna, jutri bo slaboten klopotec - tako je v računalništvu v razponu treh let
Kaj je v škatlji vsakega digitalnega slikorisa?
Digitalni fotoaparat dobimo v večji ali manjši škatlji. Ako niste kupili kakšnega obskurnega modela še obskurnejšega proizvajalca, ste v škatli dobili sledeče sestavne dele:
Ravno deli od zap. številke 5 do 7 so mnoge zapeljali v prepričanje, da je digitalni fotoaparat računalniška komponenta in je za uporabo nujno potreben računalnik. Mnoge računalniške revije fotoaparate opisujejo kot računalniške komponente in jih ocenjujejo s podobnimi vatli, kot recimo grafične kartice. Veliko uporabnikov pod vtisom takšnih opisov in testov na takšen način gledajo na svojo novo pridobitev. Veliko lastnikov digitalnih fotoaparatov je svojo tehniko kupilo na osnovi papirnatih podatkov in števila funkcij. Testi v računalniških revijah so predvsem naštevanje funkcij brez poudarka, za kakšen namen je določen aparat na trgu. Proizvajalci pa jim ustrežejo. Kravatarji v marketingu dobro vedo, da se prodajajo številke in zunanji izgled. A digitalni fotoaparat lepo deluje tudi brez omenjenih kosov od 5-7! Fotografija ni računalništvo.
Fotoaparat je sedaj tudi računalniška komponenta. Poudarjam besedo TUDI! Pravzaprav postane računalniška komponenta v hipu, ko ga z USB kablom priključimo na naš hišni abak. Novodobni digitalni fotografi bi morali vedeti, da je do trenutka priklopa na računalnik čisto navaden fotoaparat in nič drugega. Do trenutka priklopa veljajo zakonitosti fotografije in ne računalništva. Pri zajemanju fotografije pa niso najpomembnejše različne količine, temveč konstrukcija za določeno fotografsko namembnost. Kakor hitro odklopimo aparat od računalnika, pride v ospredje kvaliteta fotografskih delov aparata in ne njihova fizična količina. Število MP, razpon optične goriščnice in digitalnega zooma, količina vgrajenega pomnilnika, število scenskih načinov ipd. niso ključnega pomena za kvaliteto fotografije. Posebno na kompaktnih aparatih je množica funkcionalnosti tam zaradi marketinga in ne zato, ker bi bistveno vplivale na funkcionalnost in uporabnost glede na osnovne fotografske značilnosti aparata. Kompozicija motiva ipd. fotografske lastnosti se zanemarjajo in poveličujejo sposobnosti digitalne temnice. Misel, da lahko z računalnikom nadomestimo terensko delo, je varljiva in napačna.
Od zajetja motiva do računalnika
Ako želimo uporabiti vse možnosti našega digitalnega aparata, moramo na trdi disk gospodinjskega abaka namestiti na priloženih diskih zapečeno programsko opremo. Le ta običajno vsebuje:
Ko namestite priloženo programsko opremo samo v USB vtič računalnika in namenski vtič aparata vstavite priložen kabel in programska oprema postavke 2 našega seznama bo bolj ali manj sposobno slike iz aparata prenesla v računalnik. Osnovna programska oprema omogoča resnično samo najosnovnejše manipulacije. Za večino uporabnikov je ta programska oprema dovoljšnja zgolj za dolpoteg, morebitne prenose med formati zapisa in mogoče osnovno organizacijo, a za kaj več pa je precej betežna. Glede na to, koliko cekinov ste odšteli za svojo digitalno pridobitev, obstaja še postavka 3 našega seznama. Ako ste kupili sposobnejši kompakt ali digitalni refleks, vam proizvajalec prilaga precej sposoben programski paket za obdelavo slik, kot je Photoshop Elements 2.0. Elementi je za 99% amaterske rabe več kot dovolj za vsakršne obdelave. Ima natanko to, kar potrebuje digitalni fotograf in še mnogo več, zapakirano v ličen in enostaven vmesnik. Ako ste napreden fotograf in uživate v kreativnem obdelovanju slik in Elemente ali kaj spodobnega niste dobili v paketu, vam ostane nakup katerega od paketov. Med 15.000 in 25.000 sit dobite program, ki vas bo zadovoljil.
Zatorej... slike, prenešene v računalnik, so pripravljene za nadaljno obdelavo. Lahko si jih takoj zapečete na CD in imate varnostno kopijo, ako se vašemu abaku zgodi kaj hudega (in gotovo se bo, ko ne boste imeli varnostnih kopij posnetkov, katere ne smete izgubiti).
Smisel obdelave na računalniku
Pasti digitalnega
Najvabljivejša past je ideja, katero žal širijo mnoge računalniške revije, da je moč z računalniško obdelavo popraviti skoraj vse napake pri zajemu na terenu. Širi se misel, da je z računalnikom moč popraviti slabosti pri kompoziciji, globinski ostrini, svetlobi ipd. Vsekakor gre, a samo do določene meje. Večkrat sem poudaril, da računalnik ne more verodostojno načarati nekaj, česar ni. Vsaka programska oprema ima omejitve, ki omogočajo samo približek resničnosti. Mnogi digitalni fotografi mislijo, da bodo z nekritično kvantiteto nadomestili kvaliteto po sistemu: "Tudi slepa kura najde zrno." Pozabljajo, da je za fotografijo ključnega pomena DOBRA LUČ, kot se fotografi pozdravljamo.
Je zatorej uporaba računalnika nevredna fotografa?
Nikakor! Računalnik naj bo namenjen kreativni nadgradnji. To kar so včasih z veliko muke počeli v temnicah, je sedaj možno z bistveno več kreativne svobode početi z računalnikom.
Moč digitalnega
Digitalna temnica je uporabna samo v primeru, ko že pri zajemu posnetka pomislimo na nadaljno obdelavo. Ko vemo, da je zajet posnetek samo polproizvod, dobi domača računalniška temnica svoj pomen.
Originalna slika |
Računalniško obdelana slika |
Leva slika je bila zajeta iz vozečega avtomobila. Že pri zajemu sem moral misliti, da bom naredil izrez, retuširal moteče žice in malce popravil barve, saj je bil silno turoben dan. Desna slika je končni produkt obdelave. Zakaj nisem recimo oblačno in turobno nebo zamenjal s sončnim? Slika bi v tem primeru izgubila svojo dokumentarno vrednost! Pri drastičnih posegih v kompozicijo morate natančno vedeti, zakaj to počnete. Pri posnetkih, ki so nastali zaradi beleženja nekega dogodka, je to malce neokusno (vsaj zame osebno).
Drug primer enostavne obdelave:
Originalni posnetek teloha |
Računalniško obdelan motiv |
Levi posnetek je originalen, kakršnega je zajel moj stari kompakt. Vidi se manjko globinske ostrine, a tega problema sem se zavedal v vsakem trenutku, ko sem zajemal podobne motive. Levi posnetek je računalniško obdelan. Nisem zgolj čaral nekaj, kar postori vsak DSLR aparat, temveč sem dodal nekaj več. Že takoj je videti, da gre za računalniško obdelavo.
Zakonitost računalniške obdelave
Računalniška obdelava naj bo namenjena ustvarjanju dodatne vrednosti. V revijah, ki se ukvarjajo z digitalno fotografijo, je veliko opisov različnih ustvarjalnih projektov. Samo v revijo Digitalna kamera poglejte! Na spletu se valja množica strani, ki se dotikajo tovrstne ustvarjalnosti. Takšni projekti so vedno skrbno načrtovani in niso posledica zgrešenega terenskega dela.
Drobni popravki, kakršne večkrat postorimo, so seveda stalni spremljevalec našega digitalnega življenja. Drobnim popravkom kontrasta, nasičenosti barv, ostrine in izdelavi izreza ne moremo reči digitalna obdelava, saj nam isto naredijo na vsaki sodobni mašini za razvijanje v našem priljubljenem fotostudiju. V tem primeru mi samo glede na svoje želje psotorimo to, kar nam postori prijazen fotolaborant. Te popravke večinoma lahko naredimo z najosnovnejšimi priloženimi programi (postavka 2 našega gornjega seznama) in je uporaba kakšnega Adobe Photoshop CS skrajno neučinkovito početje.
Orodje za gospodinjsko maličenje slik
Računalniki so danes sposobni
Že na začetku sem omenil, da za osnovno delo zadostuje že ne najbolj svež računalnik. Današnji novi računalniki. ako niso že v zasnovi res obskurno rahitični, zadostujejo za vaše potrebe. Potrebujete predvsem velik disk, veliko RAM-a, kvaliteten monitor (vse izpod 100.000 klasika in 150.000 LCD ni vredno ogleda), DVD-R in sposoben procesor nekje iz sredine cenovne lestvice. Kja pa grafičan kartica? Že Radeon 9200 ali podobna zadostuje. Samo integriranih rešitev se izognite. Operacijski sistem je lahko Windows XP ali MacOS. Linux vam vsled pomanjkanja gonilnikov za sodobne digitalne aparate odsvetujem. Proizvajalci fotoapratov tega sistema večinoma ne podpirajo, zatorej ste odvisni od dobrih duš širom spleta ali lastnih programerskih veščin. A vi bi radi fotografirali in obdelovali slike, ne pa po spletu iskali gonilnike!¨
Gospodinjska programska oprema
Ako ste kupili zmogljivejši digitalni aparat, ste gotovo zraven dobili spodobno programsko opremo za naprednejšo obdelavo svojih slik. Poleg Canona EOS 300D dobite že omenjeni Adobe Photoshop Elements 2.0 (mislim, da ga prilaga tudi Nikon). Zaradi podpore in kompatibilnosti z dražjim hišnim bratom je ta program najpriporočljivejši. Nekako se mi ne zdi moralno, da bi vam predlagal industrijski standrad Photoshop CS, saj s svojo ceno in namembnostjo presega povprečen amaterski žep. Elementi so namensko ustvarjeni za temelj domače digitalne temnice in za svojim bistveno dražjim bratom samo malenskostno zaostaja. Pravzaprav mu manjkajo samo funkcije, ki so tudi za naprednega digitalnega fotografa večinoma nepomembne. Silno uporaben je tudi nekaj dražji Paint Shop Pro 8.0. Za cca. 10.000 sit več dobite odličen paket, ki je silno sposoben in priporočljiv nakup. Tudi v različnih revijah, ki se ukvarjajo z digitalno fotografijo, je precej dobro podprt, pa še Adobe dodatke zna uporabiti. Ne morem tudi mimo zastonjkarskega GIMP-a. Program s precej smešnim imenom prihaja iz Linuxa. Ima čudaški vmesnik, a je silno učinkovit. Večkrat ga najdete na kakšnem disku, priloženim računalniški ali fotografski reviji.
Kaj pa ostalniki?
Obstaja še kar nekaj sposobnih programov, vendar vam o njihovi uporabnosti ne morem povedati kaj veliko. Ponovno vam priporočam, da spremljate namenske revije (napr. Digitalno kamero, ki izhaja v slovenščini). Včasih na ploščkih, ki spremljajo revijo, najdete celo kakšen celoten programski paket, ki popolnoma zadostuje za običajne enostavne popravke. Naj vam položim na srce: Ne se obremenjevati z Adobe Photoshop CS ali podobno dragim profesionalnim kompletom, saj je njegov vmesnik in namembnost prirejena za profesionalno uporabo in vi ne boste uporabili niti del njegove funkcionalnosti. Množica funkcij vas bo samo zmedla...
Osnovno programsko okno Elementov.
