Ocena ture

0. Splošno. S 1163m na 2479m, obrnjenost pobočij na Z in SV (vršni del). Udobna pot (le nekaj strmih odsekov) do Forcelle Pramaggiore, na vrh nato lahek plezalni vzpon I. stopnje (krušljive plošče, skrotje in lažje skalovje zahtevajo previdnost). Vseskozi označeno.

1. Napor. 1320m, 4h.

2. Moč. 3 - srednje zahtevno.

3. Psiha. 3 - srednje zahtevno (ne zelo izpostavljeno, a napaka ni dopustna).

4. Orientacija. 2 - lahko.

V zgornjem delu Valle dell'Inferno

Pristop

Za pristop v dolino Cimoliane, 1470m, na parkirišče Meluzzo, 1163m, glej glavno stran Monte Pramaggiore oziroma zemljevid na levi!

Opis ture

S parkirišča, 1163m, gremo naprej po glavni dolini, prečkamo planino Meluzzo, nato pa pot prečka razsežna prodišča, ki so kot nekakšna Concordia doline Cimoliana. Pot gre proti V in kmalu pridemo na dobro označeno križišče, kjer nadaljujemo v isti smeri v Val Postegae (št. 362 in 366).

Še vedno smo na kolovozu, ki gre ob potoku proti JV. Na višini nekako 1280m kolovoz preide v navadno markirano pot, ki se začne vzpenjati skozi gozd na severni strani doline. Hitro dobivamo višino, prečkamo nekaj hudournikov nato pa nadaljujemo v vzhodni smeri skozi gozd. Končno pot začne zavijati proti SV in pridemo na čudovito livado, kjer je nekoč stala Casera Val dell'Inferno, 1791m. Proti SV se razteza zgornji del Val di Guerra in pot št. 362 gre po njej na Passo del Mus. A ta ni naš cilj. Na začetku livade se obrnemo ostro desno (dobro označeno) in sledimo poti št. 366 proti Monte Pramaggiore. Pod navpičnimi stenami Crode del Sion gremo po široki gredini udobno v zgornji del doline. Pokrajina je zelo lepa in ko dosežemo gozdno mejo, pot postane tudi zelo razgledna.

Po lepem travnatem grebenčku se povzpnemo v krnico pod Monte Pramaggiore, tam pa nas pot usmeri proti levi in se nekoliko bolj strmo povzpne na Forcello La Sidon. Tu z druge strani pride na greben strma grapa, po kateri je speljana ferata (severni pristop). Sedaj nas čaka samo še kratka prečnica in kmalu smo na Forcella Pramaggiore, 2295m. To je ključno mesto, kjer se združijo vse poti iz dolin in se začne vzpon na vrh.

Zdornji del Valle dell'Inferno

S škrbine najprej sledimo kratkemu grebenčku, ko pa ta doseže vršno pobočje, pot, še vedno rahlo vidna, zavije nekoliko v levo, v SV pobočje, torej stran od glavnega grebena. Čez plošče, krušljivo skrotje in lažje skale malo prečkamo, malo pa se v ključih vzpenjamo. Nato preplezamo nekaj metrov bolj čvrstih skal in nad njimi po podobno zoprnem terenu, kot poprej, spet malo prečkamo proti levi. Markacijam vedno težje sledimo, ker so obledele. Nazadnje nas usmerijo bolj odločno navzgor in komaj že čakamo, da dosežemo vršni greben in bolj čvrsto skalovje. Tam je resda nekaj več plezanja, a težave niso velike in greben nas kmalu pripelje na razgledni vrh.

Za sestop v Val Cimoliano gremo bodisi po isti poti, ali pa, kar je precej lepše, naredimo eno od variant krožne ture proti severu. Za opise teh glej pristop skozi Val di Suola in veliko krožno turo po zgornjih dolinah Val Cimoliane! Slednja traja kakih 11 ur.