Velika krožna tura


Velika travnata poljana Canpuros

Uvod

To ni le tura na Monte Pramaggiore, pač pa dolg pohod po zgornji Val Cimoliani.

Ocena ture

0. Splošno. S 1163m na 2479m. V glavnem udobne poti, pa tudi nekaj strmih in izpostavljenih prehodov. Od Forcelle Pramaggiore na vrh lahek plezalni vzpon I. stopnje (krušljive plošče, skrotje in lažje skalovje zahtevajo previdnost). Vseskozi označeno. Oprema: le dobri čevlji in palice.

1. Napor. Cca. 1900m, 11h.

2. Moč. 3 - srednje zahtevno.

3. Psiha. 3 - srednje zahtevno.

4. Orientacija. 2 - lahko.



Zemljevid območja

Pristop

Za pristop v Val Cimoliano glej glavno stran Monte Pramaggiore oziroma zemljevid na levi!

Opis ture



S parkirišča Meluzzo, 1163m, gremo na vrh Monte Pramaggiore, 2479m, tako kot je opisano v tej turi. 4 ure do vrha.

Po smeri vzpona se najprej previdno spustimo na Forcello Pramaggiore, tam pa se obrnemo desno (proti V) in začnemo sestopati po strmem travnatem pobočju. Pazimo, da se ne spustimo na planino Pramaggiore, pač pa se po strmem delu sestopa držimo levo (pot št. 363) in tako dosežemo Forcello Rua Alta, 2144m.

Čez sedlo gremo na severno stran in nadaljujemo s prečkanjem pobočij, tokrat strmega skrotja in grušča, dokler pot ne doseže izrazite police, po kateri prečka skoraj navpično ostenje. Onkraj stene smo že na travah nad Passo di Suola. Po njih sestopimo na sedlo, 1994m.

S Passo di Suola se spustimo proti levi v zgornji del Val di Suola. Pot gre proti Rif. Flaiban-Pacherini, a ji sledimo samo do nekako 1850m višine. Na levi vidimo veličastne severne stene, ki se končujejo z znanim Torrione Comici. Prav pod temi stenami prečkamo po brezpotju. Ko smo mimo Comicijevega stolpa, se obrnemo strmo navzgor in kmalu dosežemo pot, ki gre od koče na Passo del Mus (št. 362). Po njej gremo po grapi strmo na sedlo, 2063m.



Cime Fantulina, Punte Fantulina

Do sem smo rabili kakih 7 ur. Na sedlu vidimo napis, da gre na Torrione Comici ferata Cassiopea. Lotite se je samo, če ste kos najbolj zahtevnim feratam in z ustrezno opremo. Kljub varovalom naj bi zahtevala plezanje III.-IV. stopnje!

S Passo del Mus najbrž ne boste ubrali že prve možnosti sestopa v Val Cimoliano (skozi Val di Guerra). Raje nadaljujemo po poti št. 369 proti SZ. Udobna pot se čez pobočja Punte del Mus povzpne najprej na Forcello Fantulina Alta, 2107m, nekaj minut kasneje pa še na Forcello dell'Inferno, 2175m. S slednje se nam odpre veličasten pogled proti severu. Stojimo nad Val di Brica in čaka nas kakih 300m sestopa v njen zgornji konec.



Greben Monfalcon s Forcelle dell'Inferno
Pod smešno skulpturo Mus di Brica, 2067m, prečkamo proti desni in na najnižji točki sestopa (1950m) pridemo na naslednji razcep. Spet bi se na izhodišče lahko spustili po gozdnati Val di Brica, a priporočam, da z veliko krožno turo nadaljujemo. Tako gremo spet desno, prečkamo razsežna melišča pod stenami Cime Fantulina in Punte Fantulina in se skozi predel ruševja povzpnemo na zadnje sedlo, na Forcello Val di Brica, 2088m.

 1  2  3

1. Val di Guerra
2. Cima Brica
3. Mus di Brica



Canpuros s Forcelle Val di Brica

Spet se odpre čudovit nov pogled - globoko pod nami je prostrana travnata planjava Canpuros. Pot št. 369 nas popelje dol, kjer se bomo ob izviru zagotovo za kratek čas ustavili.

Odslej se na vseh naslednjih razcepih držimo levo, saj bomo naposled le sestopili v dolino. Čez travnike in dolinski prag sestopimo na nižje ležečo planino, kjer stoji Rif. Casera Valbinon, 1778m. Od nje do parkirišča bomo sledili poti št. 361. A pot je še dolga. Najprej nas dobra steza povede navzdol v gozd. Ko dosežemo strugo potoka, ji sledimo navzdol. Pot gre večinoma tik nad njo po desni strani. Začuda postaja vedno slabša in če smo utrujeni, moramo že prav paziti na varno stopinjo. Dolina se le počasi znižuje.



Campanile Gambet

Naslednje veliko križišče je na višini 1363m, na kraju, kjer iz stranskih dolin na levi (Val di Brica) in desni (Val Monfalcon) v glavno dolino prideta še dve markirani poti. Sestop nadaljujemo naravnost, torej po glavni dolini. Pot prečka še nekaj strug hudournikov. Občasno se skoraj popolnoma izgubi v gruščih, tako da moramo slediti možicom in redkim markacijam. In pred nami je še vedno prečkanje 'Concordie'. V tem delu Val Cimoliane so hudourniki prinesli v dolino neznanske količine grušča, zato je pot najbrž zares težko vzdrževati. Sledimo možicom. Pot zavija precej proti jugu, a melišča lahko prečkamo tudi naravnost. Nekaj iskanja najboljših prehodov nam ne bo ušlo. Končno le dosežemo lepi travnik Meluzza in kmalu zatem tudi veliko parkirišče pod Rif. Pordenone.

Hosted by www.Geocities.ws

1