Ocena ture

0. Splošno. Z 885m na 2479m, obrnjenost pobočij na S in SV. Udobna pot do Passo di Suola, nato strma grapa s ferato. Od Forcelle Pramaggiore na vrh lahek plezalni vzpon I. stopnje (krušljive plošče, skrotje in lažje skalovje zahtevajo previdnost). Vseskozi označeno.

1. Napor. 1600m, 5h.

2. Moč. 3 - srednje zahtevno.

3. Psiha. 3 - srednje zahtevno (ne zelo izpostavljeno, a napaka ni dopustna).

4. Orientacija. 2 - lahko.

Gore nad Val di Suola

Pristop

Za pristop v Forni di Sopra glej glavno stran Monte Pramaggiore oziroma zemljevid na levi!

Opis ture

(Spodnjega dela ture nisem hodil.)

S parkirišča v Forni di Sopra, 885m, gremo po Val di Suola do Rif. Flabian-Pacherini, 1587m. Najprej gre pot po cesti (zaprti za javni promet), nato po dobri planinski poti (št. 362). Od koče nadaljujemo proti jugu (pot št. 363) na Passo di Suola, 1994m. S sedla gre ena pot levo v sosednjo dolino, mi pa nadaljujemo proti J do razcepa, kjer se moramo odločiti. Naravnost gre skozi strmo grapo srednje zahtevna ferata (št. 363a) na Forcello la Sidon in naprej na Forcello Pramaggiore, 2295m. Ta varianta je zahtevnejša kot obvoz proti vzhodu, je pa najkrajša. In tudi - če želimo na vrh Monte Pramaggiore, ta ferata ne bi smela biti problem, saj je vršni del vzpona zahtevnejši.

Proti levi (JV) pa gre druga, lažja varianta (št. 363). V glavnem dobra pot, ki pa je na nekaj bolj izpostavljenih mestih tudi slabo vzdrževana, prečka najprej po ozki polici steno nad razcepom, nato strma gruščnata pobočja, naposled pa izstopi na Forcelli Rua Alta, 2144m. Tu se odpre pogled na travnata južna pobočja gore. Ozka pot še naprej preči strma pobočja, potem pa se usmeri čeznja strmo navzgor in doseže Forcello Pramaggiore.

S škrbine najprej sledimo kratkemu grebenčku, ko pa ta doseže vršno pobočje, pot, še vedno rahlo vidna, zavije nekoliko v levo, v SV pobočje, torej stran od glavnega grebena. Čez plošče, krušljivo skrotje in lažje skale malo prečkamo, malo pa se v ključih vzpenjamo. Nato preplezamo nekaj metrov bolj čvrstih skal in nad njimi po podobno zoprnem terenu, kot poprej, spet malo prečkamo proti levi. Markacijam vedno težje sledimo, ker so obledele. Nazadnje nas usmerijo bolj odločno navzgor in komaj že čakamo, da dosežemo vršni greben in bolj čvrsto skalovje. Tam je resda nekaj več plezanja, a težave niso velike in greben nas kmalu pripelje na razgledni vrh.

Za sestop v Val Cimoliano gremo bodisi po isti poti, ali pa s Forcelle Pramaggiore sestopimo proti SZ in se vrnemo čez Passo del Mus.