Opis ture
S parkirišča gremo po dobro markirani, udobni poti po dolini navzgor. Po dveh urah hoje nad strmim pragom zagledamo lepo ravnico ob robu katere stoji Hochschoberhütte, 2322m.
Od koče gremo čez travnike proti S, nato se dobro markirana pot začne vzpenjati. Po pol ure pridemo do lepega jezerca - Schoberlake, ki ga obidemo po levi (Z) strani. Pot je vseskozi enako - zmerno strma. V območju doline se vzpenjamo proti SZ ali SSZ. Tik pod Staniskascharte običajno leži snežišče, zato gre en krak poti čez skale po desni strani. Nekaj mest je zavarovanih z jeklenico. Do sedla bomo od koče hodili 2 uri.
Na sedlu nas markacije obrnejo ostro v desno (proti V). Vzpenjamo se po razbitem, skalnatem grebenu. Tako se približamo koti 3185m. Preden jo doseže, se pot usmeri čez njena južna pobočja. Ta so običajno kopna, v poledenelem pa zaradi strmine utegnejo biti zahtevna. Kmalu smo spet na grebenu in nadaljujemo po lepi snežni rezi. Razgledi so vedno lepši, na levi pa tudi že lahko pregledamo celotno severno pobočje. Nato greben še zadnjič postane strm. Čez skalovje plezamo kvišku, ko pridemo do gladke plošče, pa na desni zagledamo jeklenico, ki visi nenavadno daleč nekam nad prepadi. Z malo pazljivosti premagamo ploščo, nato pa nas čaka samo še lahek skalnat vršni greben (slika zgoraj). S škrbine dobra ura vzpona.
Sestopimo lahko po isti smeri, lepše pa je narediti krožno turo - najlažji za sestop je JV greben (in spodaj pobočje).
Oprema
Poleti se nam lahko celo zgodi, da za vzpon ne bomo potrebovali cepina in derez, vsekakor pa ju moramo nujno imeti s seboj. Že eno samo strmo, poledenelo mesto na grebenu nam lahko lepo turo spremeni v grozljivko.
|
