Pogled od Hochschoberhütte. Levo od vrha je Staniskascharte.

Uvod

Hochschober je nalepši vrh v istoimenski skupini, ni pa najvišji. Petzeck ga prekaša za nekaj metrov. Skupina Schober leži južno od skupine Glockner. Njeni vrhovi so skalnati in strmi, a čeprav mnogi presegajo višino 3000 metrov, so ledeniki na njih redki. Hochscho-ber je prijetna izjema. Njegovo 500 metrov visoko severno pobočje je prekrito z do 45 stopinj strmim ledenikom. Zato je najlepši pogled na goro s severa, iz Lesachtal. Severovzhodno od glavnega vrha je v grebenu še Kleinschober, 3125m.

Prvi vzpon na Hochschober pripisujejo Franzu Keilu (umetniku, znanem po izdelo-vanju reliefov gora) in prijateljem, ki so se po JZ smeri na vrh povzpeli 18. avgusta, 1855. Obstaja po možnost, da so bili pred njimi na vrhu že vojaški geometri. Po dana-šnjem normalnem pristopu po Z grebenu se je prvi povzpel Ludwig Purtscheller 24. julija 1890. Severno pobočje je prvi preplezal L. Bergmann s prijatelji - 25. julija 1928.

Dostop

1. Južni dostop ima za izhodišče Leibnitztal. Če iz Lienza peljemo po dolini Isla proti Matreiu, že v Ainetu (10km iz Lienza) zavijemo proti S in se po dobri, a ozki cestici dvignemo do parkirišča na 1500m. Cesta gre še naprej, a je zaprta za promet. S parkirišča do Hochschoberhütte je 2h hoje. Druga možnost za pristop do koče je St. Johann im Walde (Unterleibnig), kraj med Hubnom in Ainetom. Od tu vas v Oberleibnig, 1247m lahko popelje majhna žičnica, iz te vasi pa je do koče še 3h hoje.

2. Za pristope s severa je izhodišče Kals (znano letovišče južno od Grossglocknerja), iz doline Kalsa se odcepimo v Lesachtal proti vzhodu. Cesta na Lesachalm (tam je privatna koča) je zaprta za javni promet, lahko pa pokličete v kočo in prosite za dovoljenje.

3. Pristop od vzhoda gre po dolgi Debanttal (vhod v dolino je že pred Lienzom). Cesta je za javni promet zaprta na višini 1670m. Od tu nadaljujemo po dolini do Lienzer Hütte (1h).

Na internetu si lahko ogledate podroben zemljevid (1:50000) na naslovu: http://www.austrianmap.at/.

Pregled tur

Normalni pristopi

1. Čez Staniskascharte. Danes se verjetno večina gornikov povzpne na vrh z juga, od Hochschoberhütte, 2322m in čez Staniskascharte. Do sedla je pot nezahtevna (morda ponekod sneg), naprej nekoliko bolj strmo skalovje, nato pa zasnežen greben (F). Skalna stopnja pod vršnim grebenom je zavarovana z jeklenico.

2. Iz Staniskatal. Sedlo Staniskascharte je mogoče doseči tudi po dolini Staniskatal, a v tem primeru vzpon na vrh zahteva celih 1900m višine.

3. JV pobočje in greben. Bodisi od Lienzer Hütte, 1974m, ali od Hochschoberhütte, 2322m, se povzpnemo na Oestliches Leibnitztoerl, 2591m. 2022m. Od tam po poti na Schobertörl, a po kakih 100m višine na razcepu levo (proti Z) v dolino, ki se dviguje proti JV grebenu. Sledi strma grapa in pobočja do grebena, nato po JV grebenu na vrh (F).

Z vrha Hochschobra

4. Iz Lesachtal. Najprej se povzpnemo na Schobertörl in nato po lepem prečkanju (UIAA II/I) Kleinschobra, 3125m, gremo na vrh po SV grebenu (F).

5. Severno pobočje. V ugodnih razmerah (najbolje zgodaj poleti) se je mogoče na vrh povzpeti tudi naravnost čez severni ledenik. Do 45 stopinj.

Turni smuk

1. Severno pobočje. V ugodnih razmerah (maj, junij) je turni smuk po severnem pobočju Hochschobra eden najlepših v Visokih Turah. Je zahteven (45 stopinj), obstaja tudi velika nevarnost plazov.

Okolica Hochschober Hütte -
pogled na Hoher Prijakt

Planinske koče

V okolici Hochschoberhütte je dosti lepih mest za prenočitev v šotoru ali le v spalni vreči.

1. Hochschober Hütte, 2322 m. Stoji v zgornjem delu Leibnitztal. Tel.: 0043 / (0)663 / 57722. S parkirišča 2h.

2. Lienzer Hütte, 1977m. Stoji v zgornjem delu Debanttal. S parkirišča 1h.

3. Lesachalm, 1828 m.

Kdaj na vrh?

Najboljši čas za vzpon je poleti in jeseni, nekako od julija do oktobra. Za severno pobočje pride v poštev tudi pomlad, še posebej za smučanje. Severno pobočje je nekoč omogočalo simpatično lažjo ledno turo, danes pa so se ledeniki že toliko zmanjšali, da je poletni vzpon manj priporočljiv.