KOMENTAR, 8. avgust 2002

Kdo je najbolj globalen?

Globalizacija je pojem, ki ga je ob spremljanju medijev v dana�njem �asu nemogo�e spregledati. Omenja se v zvezi z gospodarskimi, voja�kimi in politi�nimi pojmi ter tudi ob vse bolj prodirajo�ih antiglobalisti�nih shodih oziroma gibanjih, ki so �edalje glasnej�a tudi v Sloveniji. (AC Molotov, Uzi�).

Globalizacija kot teoreti�ni pojem je zelo �iroka, zajema celoten svet, vse ljudi, vse njihove stike, itd. Eden prvih, ki je govoril o globalizaciji predvsem v gospodarskem smislu, je bil Marx. Napovedoval je spopad dveh razredov, bur�oazije in proletariata. V 20. stoletju se je proces globalizacije zelo pospe�il, predvsem zaradi vojn, razvoja transporta, komunikacij in tehnologije. Dandanes bi ta spopad lahko prenesli na raven severne in ju�ne poloble Zemlje, pri �emer severna nosi ve�ino lastnosti bur�oazije, ju�na pa proletariata. V praksi pa je videti, da globalizacija zajema velik del sveta, �e zdale� pa ne vsega. Severna polobla, predvsem zahod, diktira razvoj sveta in je tehnolo�ko dale� najbolj razvit.

Slovenski politiki �edalje bolj te�ijo k temu, da tudi sami postanemo del zahoda, predvsem z vklju�itvijo v EU in NATO. Iz njihovih ust ni mo� sli�ati ni�esar slabega ob vseh teh procesih, ki so prav tako kakor nas, zajeli tudi celotno Vzhodno Evropo. Polemike v zvezi s tem so nenehno v ospredju. Predvsem je opaziti opozicijske glasove posameznikov in skupin v dru�bi, ki oblikujejo alternativno politiko nasproti uradni politiki, ki je sedaj zelo ogor�ena, ker prej ni bila vajena ve�jih in radikalnih kritik glede njenih nazorov. Poslanci dr�avnega zbora so svojo pripravljenost na druga�ne poglede, ki jo znova in znova poudarjajo, pokazali tudi na predstavitvi mnenj o paktu NATO, kjer alternativna mnenja niso dosegla poslanskih u�es.

Antiglobalizacijska gibanja poudarjajo probleme, ki jih prina�a globalizacija, vendar pa iz ust uradne politike o njih ne sli�imo ni�. Kakor, da ne bi obstajali. Vsak dan lahko beremo o prebe�nikih iz t. i. tretjih dr�av, ki i��ejo svetlej�o prihodnost na zahodu. Zahod pa se �edalje bolj zapira in distancira od ostalega sveta, �eprav zagovarja idejo globalizacije. �e pobli�e pogledamo zahodno idejo globalizacije, vidimo, da je to kve�jemu parcialna globalizacija, ki velik del sveta izklju�i oziroma ostali svet vesternizira in tako globalizacija ostane brez svojega bistva, brez globalnosti. Globalizacija se v smislu vesternizacije lahko razume kot pozahodnjenje ostalega sveta. S tem bi svet izgubil razli�nost, predvsem kulturno, ali pa bi se ta kve�jemu zreducirala na neznaten del. Na vseh podro�jih bi prevladovala miselnost ene dru�bene skupine in to tiste, ki je gospodarsko, politi�no in voja�ko najmo�nej�a.

Zahod je zelo agresiven in svetu vsiljuje svojo logiko, �eprav na drugi strani trdi, da spo�tuje multikuluralizem in razli�nost. Z zapiranjem mej proti t. i. tretjemu svetu, zahod �e ustvarja neko alternativo svoji globalizaciji, ki je enosmerna, prav tako enosmerne pa postajajo migracije, vendar v obratni smeri. Reka ljudi dere in bo �e bolj drla na zahod, saj v svojem okolju nima prave prihodnosti. Tako da zahod, prav tako kot bur�oazija ustvarja svoje nasprotnike. Veliko dr�av je �e postavljalo ali �e postavlja neke zidove za ohranitev svojih meja, ki pa so bili vedno poru�eni.

Ta proces je na nek na�in podoben delovanju elektri�nega toka. Vendar bi to nastopilo takrat, ko bi se na Zemlji ustvarila dva pola, a le-ta ne bi delovala vzajemno. Be�en pogled na antiglobalizacijska gibanja nam pove, da se zavzemajo za globalizacijo sveta v celoti, za globalizacijo, ki bi bila humana in ne bi pomenila le enostranskega izkori��anja, ki enim prina�a korist, drugim pa nepopisno bedo. Ta gibanja zajemajo najrazli�nj�e skupine ljudi, ki pa imajo skupen cilj, da opozarjajo na slabe strani vesternizacije. Antiglobalisti predstavljajo nasprotje svojemu imenu, ker so globalni in ker se zavzemajo za dobrobit vsega sveta in ne samo manj�ega dela sveta. Na nek na�in �elijo dobrine deliti z vsemi in s tem dosegati blaginjo celotnega sveta.

Bolj ko bo zahod izkori��al ostale, bolj bo dolgoro�no �kodoval prav samemu sebi. Logika kapitalizma je, da se mora trg venomer pove�evati, vemo pa da ima vse svoje meje. Kapitalizem, ki ga zahod propagira kot najbolj globalnega, bo sam sebi skopal grob. Slovenski pregovor je dovolj zgovoren: � Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade �. �e bo ostali svet �elel pre�iveti, se bo moral povezati med sabo, vendar pa je ta proces malo verjeten, tako da lahko pri�akujemo povezovanje na ravni celin oziroma malega �tevila dr�av.

Na eni strani je predvsem materialnih dobrin mo�no v izobilju medtem ko na drugi strani vlada velikansko pomanjkanje. Politiki velikokrat dajejo obljube kako dobrodu�no se bo pomagalo ljudem, ki �ivijo v velikem pomanjkanju. Njihovo stanje pa se ne izbolj�a, celo nasprotno humanitarne organizacije opozarjajo, da se stanje �e poslab�uje. 

Zavedati se je treba, da so tudi razlike znotraj ostalega sveta zelo velike. Tu le�i tudi vpra�anje nekaterih ve�jih problemov sedanjega sveta, na primer terorizma, ki je nekak�en odgovor na te procese. Terorizem kot oblika boja proti nekaterim problemom je dru�beno popolnoma nesprejemljiv. Je pa tudi res, da je dale� najbolj odmeven. Zdravilo za zahod je v radikalni spremembi nejgove politike, kaj takega pa je te�ko pri�akovati od nekoga, ki dominira nad vsem in se (zaenkrat) ne �uti ogro�enega. Vendar pa samo sprememba zahodne politike lahko privede, da bo zahod �e naprej vodilen, ostalega sveta pa ne bo videl samo kot predmeta za izkori��anje. S tem bi se izbolj�alo stanje sveta kot celote, kot nekaj kar je resni�no in v celoti globalno. �ele z globalizacijo svojih enakopravnih medsebojnih odnosov, bi lahko govorili o globalizaciji. Pri tem bi bilo seveda upo�tevanja vredno, da je teorija bolj utopi�na, praksa pa se ji najbr� lahko samo pribli�a. Tudi to bi (bo) bilo nekaj.

 Preberite tudi ostale komentarje:

• KAJ JE "NOVA NATOVA STRATEGIJA" IN KAJ BI VSTOP V NATO POMENIL ZA SLOVENIJO - dol�nost sodelovanja v Natovih operacijah v tujini, pove�anje vlaganja sredstev v voja�ke namene in mo�nost namestitve jedrskega oro�ja na njeno ozemlje. Kaj zakrivajo oblastniki in kje nam la�ejo! Ali lahko �e vedno mirno prena�amo njihovo sprenevedanje? Ya basta! Analiza je bila v izvirniku objavljen na Ianini spletni strani: http://iana11.tripod.com

• Poro�ilo policijske brutalnosti v Washingtonu - o nedavnih protestih za bolj�o in pravi�nej�o globalizacijo v glavnem mestu ZDA so mediji zamol�ali zgodbe o policijski brutalnosti nad mirnimi protestniki. Zapirali in stradali so tako mirne protestnike in protestice kot tudi naklju�ne mimoido�e. Preberite poro�ilo s prv roke. �e vam ni jasno, kak�ne so bile zahteve protestnikov pa si preberite tukaj.

• Arrogance at the Podium - komentar - Bush prepri�uje svet, o nujunosti vojn! Bush resni�no ho�e vojno! Bush, samo Bush i��e vedno nove puhle izgovore. v angle��ini.

• Ali se Sloveniji res obetajo NATO baze? - komentar - �e Slovenija, mo�nemu javnemu nasprotovanju navkljub, pride v NATO pakt, bo vsaka slovenska voja�nica postala NATO paktova baza... Preberite nekaj kratkih uvodnih temeljev za nadaljno seznanjanje z analizo.

• Aktivisti�ni Ira�ki mirovni�ki tim - komentar - ZDA in Velika britanija nameravata za�eti vojno v Iraku in i��eta podporo tudi pri NATU. V Irak se bodo podali mirovni�ki aktivisti, ki bodo kot �ive tar�e "branili" civilne objekte, pred napadih na civilne objekte, ki se jih v takih primerih poslu�ujejo ZDA.

• Globalizacija proti globalni zavesti - komentar - Iz prijatelskega, enakovrednega odnosa ste nas, voljeni gospodje, v desetih letih speljali v odnos gospodar/slu�abnik; in sedaj nam z vztopom v Nato vsiljujete odnos partner/sovra�nik. Vsiljujete nam sovra�tvo in strah. V imenu koga torej govorite, ko re�ete Slovenija in Slovenci?

• V ZDA vlada stroga cenzura nad objavo informacij - komentar - pri �Projektu Cenzurirano� objavili seznam najve�jih zgodb, ki so jih v tem letu cenzurirali ameri�ki korporativni mediji.

• Jesenska radijska �ola neoliberalnega kapitalizma - preprosta razlaga ameri�kega in ostlih korporativizma na primeru vzreje krav... na malo �aljiv a na �alost ZELO resni�en na�in predstavljene napake globalizma - komentar sli�an na Radiu �tudent,

• ZDA napadajo Irak le zaradi nafte - oz. kaj je podpredsednik ZDA Dick Cheney delal od zalivske vojne pa leta 2002. Napadi na Irak niso potrebni zaradi zagotavljanja svetovne varnosti, temve� boja za prevlado nad naftnimi pipicami Perzijskega zaliva. Preteklost ameri�kih visokih politikov jasno ka�e na lakomnost in bolestno �eljo po izkori��anju bogastev Bli�njega vzhoda zaradi �esar so pripravljeni lagati sebi in svetu, ter se z krvjo dogopati do �rnega zlata! - komentar sli�an na Radiu �tudent,

• Diktatorji z Zahoda diktirajo celemu planetu!!! - predsednik Zimbabveja je diktator, �e ve�ji dikator je predsednik ZDA Gerorge Bush ml. Zdru�ba Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in Evropska unija skrbijo za umiranje zaradi lakote v Malaviju - ne samo tam. Kolonalizma ni bilo nikoli konec, sedaj ga prepoznamo pod izrazom globalizem (pozor: ni enako kot globalizacija!!!) - komentar sli�an na Radiu �tudent, 19. avgust 2002,

• Hiro�ime in nagasakiji tretjega tiso�letja?! - ameri�ke nuklearne gro�nje, nikoli kon�ana hladna vojna, Bushev primitivizem - komentar sli�an na Radiu �tudent, 12. avgust 2002,

• Kdo je najbolj globalen? - komentar in kratka razlaga namena delovanje "antiglobalistov" (oz. gibanja za bolj�o globalizacijo) - kaj pravzaprav sploh ho�ejo, na kaj opozarjajo in proti kak�ni globalizaciji se borijo,

• Volitve za predsednika Srbije - komentar sli�an na Radiu �tudent, 7. avgust 2002,

• Tur�ija kon�no za�enja sprejemati kurde kot ljudi? - komentar sli�an na Radiu �tudent, 6. avgust 2002,

• Aktualni komentar o krizi v Ju�ni ameriki - sli�an na Radiu �tudent, 5. avgust 2002,

• Dan beguncev - v angle��ini, aktualni komentar ob dnevu beguncev objavljen na spletnem magazinu Blue Green Earth,

• Javna razprava, ki to ni - Komentar vklju�evanja v NATO in delovanja slovenskih oblasti, sli�an na Radiu �tudent, 22. april 2002,

• Fuck of Oil - zakaj ZDA utvarjajo vojne proti terorizmu, la�ejo celemu svetu in pobijajo nedol�ne?- NAFTA, NAFTA, NAFTA!!! - komentar sli�an na Radiu �tudent, 15. april 2002,

• Komentar militaristi�nega razuzdanstva slovenskih oblastnikov - sli�an na Radiu �tudent, 10. april 2002.