|
KOMENTAR |
||
|
Diktatorji z Zahoda diktirajo celemu svetu! Zahodni mediji prizadeto poro�ajo o nesre�nih belopoltih veleposestnikih, ki so jim zimbabvejske oblasti odvzele zemljo, da bi jo razdelile med sestradane prebivalce. Evropski priseljenci - med njimi je najve� Angle�ev - mno�i�no zapu��ajo svoja posestva prila��ena v kolonialnih �asih - tistim, ki ostanejo, namre� grozi dvoletna zaporna kazen. Na Zahodu vse to opazujejo z najglobljim neodobravanjem kot vedno, ko je nepremagljivost zahodnih interesov pod vpra�ajem. Glavni krivec za vse probleme belopoltih veleposestnikov je dolgoletni zimbabvejski predsednik Mugabe, nepotrpe�ljiv in aroganten elovek, kateremu so zahodni mainstream mediji prilepili etiketo 'Diktator'. Kar Mugabe nedvomno tudi je. Njegova ponovna zmaga na leto�njih predsedni�kih volitvah je najmanj sporna, poleg tega pa je Mugabe predvolilni �as zaznamoval �e z nenehnimi in nedemokrati�nimi napadi na opozicijo. Oznaka 'diktator' je za Mugabeja torej vsekakor na mestu. Toda na drugi strani sveta, natan�neje na Zahodu, imamo prav tako nepotrpe�ljivega in arogantnega �loveka, ki se je predsedni�kega stol�ka dokopal na precej sporen na�in. Omenjeni predsednik te dni iz igri��a za golf diktira celotnemu svetu ter si izmi�lja nove vojne zoper tiste, ki se ne �elijo ukloniti njegovi volji. Pa vendarle nikomur ne pade na pamet, da bi temu �loveku prilepil etiketo 'diktator'. Mugabe je Bush, vendar Bush ni Mugabe. Razlike med diktatorji prvega in tretjega sveta so zahodnim medijem dobro znane, konec koncev te razlike tudi pomagajo ustvarjati. Model tovrstne politi�ne propagande temelji na stari in zanesljivi hladnovojni logiki nasprotnih polov: dobro - zlo ali pravi�no - nepravi�no. Dobri in pravi�ni mainstream mediji so pri demonizaciji sovra�nikov Zahoda, bili oni diktatorji ali malopridne dr�ave, podvr�eni strogi samocenzuri. Zgodbe, ki vzpodbujajo demonizacijo, je treba napihniti nad meje zdravega razuma, tiste, ki bi lahko ogrozile legitimnost zahodnih vrednot in interesov, pa je treba prikriti ali preprosto zamol�ati. Primer imamo pravzaprav na dlani. Medtem ko mediji masovno poro�ajo o belopoltih veleposestnikih preganjanih s strani zlobnega in nepravi�nega Mugabejevega re�ima, se v neposredni bli�ini Zimbabveja odvija grozljivka, ki pa jo je pametneje zamol�ati. Malavi je majhna in la�na ju�noafri�ka dr�ava, ki so jo Mednarodni Denarni Sklad, Svetovna Banka in Evropska Unija pred kratkim prisilili, da je prodala svoje �ito, zato da bi odpla�ala dolgove meddnarodnim banenikom. Malavi je prisiljeni izvoz 28.000-ih ton koruze �e posebej mo�no prizadel, saj se je dr�ava v tem �asu �e borila z lakoto. Trem �etrtinam od 11-ih milijonov prebivalcev zdaj drasti�no primanjkuje hrane, tri milijone jih tako �e strada, mrtve pa �tejejo v stotinah. Najbolj prizadeti so otroci. Mednarodne banenike moti predvsem to, ker Malavijska oblast ni upo�tevala zahtev Zahoda, naj znatno povi�a cene v javnem zdravstvu in �olstvu, kar je �e dodatno pove�alo dr�avni dolg. Tega po mnenju Svetovne Banke ni bilo ve� mogo�e ignorirati. Ne glede na groze�o lakoto je Mednarodni Denarni Sklad zadr�al izpla�ilo nujno potrebne pomo�i Malaviju v vrednosti 47-ih milijonov dolarjev. Velika Britanija je sledila temu primeru in prav tako ustavila obljubljeno pomo�. Malavijska oblast je tako �e ukinila vso dr�avno pomo� kmetom in sprejela pogoje mednarodnega trga, kar je �e dodatno katapultiralo cene hrane v zrak. Najbolj razvite dr�ave so se leta 1998 v Cologni obvezale, da bodo 42-im najrevnej�im dr�avam odpisale 100 milijard dolarjev dolga. Do sedaj je bilo odpisanih le 14 milijard dolarjev, ki so bili za upnike �e tako ali tako izgubljeni. Afri�ke dr�ave, kjer lakota in AIDS pobijata milijone, tako �e naprej 'dobrim in pravienim' letno odpla�ujejo skupno 15 milijard dolarjev dolga. Ko se je direktor Mednarodnega Denarnega Sklada Horst Koehler pred kratkim v Londonu vendarle sre�al z manj�imi o�itki na ra�un Malavija, je vrli mo� izjavil: "Ni po�teno, da obto�ujete Mednarodni Denarni Sklad. Vpra�ajte Svetovno Banko in Evropsko Unijo, kaj so oni storili. MDS je sodeloval v procesu in mogo�e nismo bili dovolj pazljivi, vendar odlo�itev sta sprejeli Svetovna Banka in Evropska Unija." Primer zaklju�en, torej. Zaklju�en za tiso�e umirajo�ih temnopoltih prebivalcev Malavija in zaklju�en kar se ti�e zahodnih maistream medijev, ki svojo pozornost posve�ajo ubogim belopoltim veleposestnikom, ki jih preganja zlobni in nepravi�ni diktator Mugabe. Preberite tudi ostale komentarje:
|
||
|