-Zeleni spargelj
-Obeljeni �pargelj ali
belu�
PRAVILNIK O KAKOVOSTI �PARGLJEV KJE NAS NAJDETE LINKI RECEPTI PO�TA
OPIS SPARGLJA
spargelj (Asparagus officinalis L.), imenovan tudi belus uvrscamo v dru�ino lilijevk. Je zelnata trajnica, ki ob dobri oskrbi uspeva na istem mestu tudi ve� kot 20 let. U�ivamo mlade poganjke, ki so pobrani v pomladnih mesecih (od aprila do konca maja). Sparglji, �ez katere je posuta zemlja jih imenujemo obeljeni sparglji ali belusi. Ti so milej�ega okusa in vsebujejo manj gren�in kot zeleni ali vijoli�ni �parglji., katerih poganjke pustimo rasti na svetlobi, da se obarvajo, in jih pobiramo, ko so visoki od 20 do 30 cm.
-Zeleni spargelj
-Obeljeni �pargelj ali
belu�
�pargelj je bil sprva znan predvsem kot zdravilna rastlina. Kot zdravilno rastlino so ga najve� gojili v samostanskih vrtovih. Najpomembnej�e snovi v �parglju so: asparagin, tirozin, arginin, valin, koniferin, saponin, VITAMINI:A, B in C ter �elezo, fosfor, kalcij, mangan in drugi minerali. �parglji so prijetnega okusa, lahko prebavljivi in zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratovin ma��ob zelo primerni za dietno hrano. Poganjki oziroma snovi v njih (asparagin, ki da zna�ilen vonj urinu) so dober diuretik (pospe�ujejo izlo�anje vode) in ugodno vplivajo na delovanje ledvic, zato so ve� kot odli�na hrana za ledvi�ne bolnike. �parglji so bili kot zdravilna rastlina za ledvi�ne bolezni znani �e v 1.stol. n.�t. Verjeli pa so tudi, da no�enje �pargljevega amuleta prepre�uje neza�eleno nose�nost. �e dandanes pa ima sloves afrodiziaka, za kar se ima verjetno zahvaliti predvsem obliki mladih poganjkov.
-Zeleni
in beli �parglji 
-Zamudno
pobiranje �pargljev
-�pargljev
grm