 |
|
|
|
 |
|
 |
| NOVICE |
 |
|
| 7. maj '07 - En dan z mojstrom zlahka nadomesti celo knji�nico knjig. �e pa lahko z mojstrom pre�ivi� dva dni ... Dva dni, ki sem jih imel prilo�nost pre�iveti z mojstrom Walterjem Pallom v Ka�telih pri Splitu, sta gotovo stopnica naprej v mojem dojemanju bonsaja. �eprav ima Tirolec druga�en, netradicionalen pogled na umetnost, je prava zakladnica znanja. Dela po ob�utku in po zdravi kme�ki logiki. Ni� ni sveto, kar je �e stoletja zapisano v bonsajskih pravilih. �e ta pravila vpra�anja zakaj ne zdr�ijo, potem jih enostavno pozabimo. In �e je nam je na� izdelek v�e�, potem smo dosegli bistvo bonsajizma, ker je to vendarle umetnost. Te�ava nastane, �e so na�i bonsaji v�e� le nam ... Za napredek je nujno nenehno delo na drevesih, obiskovanje razstav, demonstracij in delavnic. �e pa se ponudi prilo�nost delati z najve�jimi, je to le dobropis! In kot za Palla ni nobenega svetega bonsajskega pravila, tudi ni mojstra, ki bi bil popoln. Ki bi ga veljalo v vsem posnemati. U�enje ne pomeni slepo posnemanje ampak razmislek z svojo glavo in tehtanje argumentov. In ko nam drevesa uspevajo, smo na dobri poti, pa �eprav je druga�na od vseh dosedanjih! |
 |
| I |
| 26. maj '07 - �e drugi� v dveh tednih sem imel prilo�nost dru�iti se z enim od najve�jih (tudi najbolj samosvojih) mojstrov v Evropi. Walter Pall je kot moderator in demonstrator sodeloval na evropski konvenciji v Oostendeju v Belgiji. (Reporta�a s fotografijami na forumu SBK) Tu so bili tudi Salvatore Liporace, Vaclav Novak, pa zvezda - Takeo Kawabe. Vsak z svojim pristopom in svojo filozofijo. A vsi izjemno preprosti in priljudni. Umetniki po du�i. Toma� je po svojih najbolj�ih mo�eh Slovenijo zastopal na tekmovanju novih talentov. Nepozabni dnevi. Obiskovanje razstav, delavnic, te�ajev, sre�anja z mojstri - vse to razumem kot vlaganje vase, v svoje znanje. Pa �eprav mi vzame veliko �asa in tudi denarja. Ampak ob�utki ob tem, ko se ti odpirajo nova in nova obzorja, ko bonsajizem spoznava� do obisti, predvsem pa ko sklepa� nova poznanstva in prijateljstva, so dovolj veliko povra�ilo; sicer pa brez sejanja tudi �etev ni mogo�a. P.S.: V leto�njem letu sem za�el z individualnim pou�evanjem bonsajizma. Vabljeni! Informacije na 041 241224 |
 |
| 14. julij '07 - Rajko je zadnji� na svojem blogu (bonsajiblog.blogspot.com) po svoje razdelil ljudi, ki se ukvarjajo z bonsaji. Primo� je �e pred �asom na forumu SBK opisal svoje videnje razvoja bonsajista; njegov prispevek se mi �e zdaj zdi eden najbolj�ih, kar jih je najti na forumu. Sam ljudi, ki se sre�ajo z bonsaji, delim le na dve skupini: bonsajiste in zbiratelje. Bonsajisti so tisti (pa naj bodo po Primo�evi lestvici v katerikoli fazi razvoja), ki bonsaje ustvarjajo. Ki si izberejo materijal, drevo obre�ejo, o�i�ijo in oblikujejo v malo umetnino. Kot drugi umetniki tudi bonsajisti prej ali slej za�utijo potrebo, da svoje delo razstavijo. Zbiratelji pa so ljudje, ki bonsaje le imajo. V�asih tudi vrhunske primerke, za katere so od�teli malo premo�enje, vendar pa se �e nikoli niso lotili ustvarjanja bonsaja. Tak�nih ljudi obi�ajno tudi ni mogo�e sre�ati na delavnicah ali predavanjih, na razastave pa pridejo le, �e je tam mogo�e kaj kupiti. Spet podobnost z likovno umetnostjo: mnogi imamo slike ali kipe doma, pa zato �e nismo slikarji ali kiparji. Sliko ali kip kupimo zato, ker nam je v�e�, ker lepo dopolnjuje prostor. Ne razglabljamo na veliko o sporo�ilnosti, ne poglabljamo se v tehnike, s katerimi je umetnina nastala. Podobno je z zbiratelji bonsajev. Kupijo jih zato, ker so jim v�e�, pa �eprav za poznavalce nimajo prav velike vrednosti. In s tem ni ni� narobe. |
| 27. avgust '07 - Poletje se �e skoraj poslavlja, pa �e navadili se ga nismo dobro. Tudi drevesa u�ivajo v obilici svetlobe in toplote, �e posebej to godi "notranjim" bonsajem, ki �ez poletje seveda postanejo "zunanji". V zaprtem prostoru drevesa ne morejo uspevati tako kot zunaj, pa �e se �e tako trudimo. Ampak moja tokratna tema je pravzaprav �isto nekaj drugega. Kljub poletju sem bil bonsajisti�no zelo aktiven - tu je dogovor o izdaji nove knjige, nekak�nem nadaljevanju moje prve knjige Bonsaj, umetnost in filozofija, ki je razprodana. Skupaj s �lani SBK sem si avgusta privo��il �e dva izleta: tradicionalno k Walterju Pallu, nekaj tednov pred tem pa k Wolfgangu Putzu. No in zdaj smo kon�no tam. O Avstrijcu, izjemnem zbiratelju, sem pravzaprav hotel napisati besedo ali dve. Gre za bonsajista, ki mu gojenje dreves v posodah pomeni izklju�no hobi. Dreves ne prodaja, ne izvaja demonstracij in ne predava. Mirno ustvarja na svojem vrtu, kjer je vedno na voljo za vsa vpra�anja. "�e bi za�el svoje umetnine ali svoje znanje prodajati, potem to ne bi bil ve� moj hobi. Postal bi slu�ba, to pa ne bi bilo ve� zabavno," pravi. Za mnoge nerazumljivo, saj bi lahko mirno �ivel od bonsajizma. Podobno kot Pall bi lahko potoval po svetu in kasiral. Vabil na najrazli�nej�e konce mu ne manjka. A se ne da. Vztraja pri svojem in dogajanje na velikem odru bonsajizma opazuje od strani. S prizanesljivim nasme�kom na obrazu. Svoje ljubezni do umetnosti zavestno no�e kvariti z denarjem. To njegovo odlo�itev globoko spo�tujem in ob�udujem. Bravo Wolfgang, zadel si bistvo bonsajizma! |
 |
| 18. september '07 - Teden dni je mimo, �ustva so se od razo�aranja, jeze in nemo�i razvila tudi do jeze. Vse to ob�uti�, �e ti nekdo vdre v stanovanje. Odnesel je vse, kar je bilo vrednega - potne liste, fotoaparat in prenosni ra�unalnik. Na ra�unalniku je bilo vse moje �ivljenje zadnjih 10 let. Neprecenljiva zbirka fotografij in video posnetkov. Zaradi nekoga, ki si bo s to krajo lahko prislu�il �us ali dva za v �ilo, bom moral odpovedati �e dogovorjeno izdajo nove knjige. Zadnja tri leta sem hodil po svetu in fotografiral z namenom objave v knjigi. Zgodovine posameznih dreves, ki sem jih skrbno bele�il skozi leta, so prav tako izgubljene. Ljudje, pomebne stvari si shranjujte na ve� razli�nih mestih! Mene je ta �ola drago stala. Ob tem dogodku sem spet pomislil na to, kako prav imajo tisti, ki pravijo, da se bo na�a virtrualna kultura izgubila v �asu in za njo ne bo ostalo niti sledu. Mnogi dokumenti namre� obstajajo samo v elektronski obliki. Samo �e se sistem spremeni, so mnogi med njimi dokon�no izgubljeni. Te�ko je verjeti, da bodo podatki, ki so zapisani na diskih �ez 2000 let �e vedno berljivi; hieroglifi na stenah v Egiptu so �e vedno. Bonsaji vlomilca na sre�o niso zanimali. Tudi drevesa bodo, vsaj tako upam, moje dojemanje narave nosila v sebi �e dolgo potem, ko mene ne bo ve�. In to je prijeten ob�utek. |
| 5. november '07 - Eksplozija jesenskih barv na drevesih je gotovo ena lep�ih predstav, ki nam jih vsako leto pripravi Narava. Potem se vse umiri in utone v zimski spanec. Drevesa sanjajo svoje tiso�letne sanje ... Za nami je aktivna jesen, v organizaciji Slovenskega bonsaj kluba smo v Mariboru izvedli uspe�en te�aj za za�etnike, zaklju�ek sezone v Vidmu v Italiji sicer �e pride na vrsto, ampak ve�ina je postorjenega. Te�aj v Mariboru je bil ponovno lepo do�ivetje; u�ivam v prena�anju znanja na bodo�e bonsajiste, na ljudi, ki jim je blizu narava in lepota. To dvoje bonsajizem vedno znova zdru�uje. Spomladi sem izvedel kar nekaj individualnih te�ajev, takrat je stik z ljudmi �e bolj pristen, te�ajniku in drevesu se lahko povsem posveti�. Skupaj smo v vrtnariji izbrali primeren material, po nekaj minutah teorije pa smo �e delali na drevesu, ki se je po�asi spremenil v malo umetnino. To je moj namen tudi v prihodnje - prena�ati znanje na druge in na tak na�in �iriti znanje o tej lepi umetnosti! |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| 21. januar '08 - Med tem ko bonsaji po�ivajo in u�ivajo v zimskem spancu, so priprave na novo sezono v polnem teku. Maja bomo v hotelu Mons organizirali 3. Mednarodno razstavo in to bo gotovo vrhunec leto�nje sezone za vse slovenske bonsajiste. Resda se bomo prej in potem udele�ili �e �tevilnih prireditev v tujini, toda doma�a prireditev je vseeno tisto, kar da najve� motivacije. Aprila bom na Dunaju prvi� razstavljal na konvenciji Evropske bonsajske zveze. Nisem �e �isto odlo�en, katero drevo bom dal na ogled, tako kot vedno bo drevo samo povedalo, kdaj je pripravljeno na razstavo. Sicer pa bo ta mesec zelo aktiven, tako zelo, da sem moral celo zavrniti ponudbo s Slova�ke: v slovitem bonsajskem centru Nitra bi moral prvi� na mednarodnem odru nastopiti kot demnostrator; povabilo smo prestavili na naslednje leto. (Saj sem �e skoraj tako zaseden, kot najve�ji mojstri ... ) Se �e veselim! Veselim se tudi novega projekta, ki je dozorel v teh bonsajisti�no nedejavnih mesecih - na spletnih straneh Slovenskega bonsaj kluba bom predstavil nekaj najbolj znanih slovenskih bonsajistov. Za�el bom s kolegi in�truktorji. Obeta se zanimivo branje ... Tu je tudi pisanje nove knjige in �akanje na pravi �as, da za�nemo s pomladanskimi opravili; kar nekaj lepih dreves me �aka letos. Takrat bo tudi �as, da osve�im galerijo na tej spletni strani, saj je zdaj �e kar zastarela. Med tem pa drevesa �e naprej spijo svoje zimsko spanje in sanjajo o tiso�letjih ... |
 |
| 8. februar '08 - �eprav �e ni �as, je v zraku �utiti pomlad. Pred nami je nova sezona. �e bo vreme �e nekaj �asa tako toplo, se bom kmalu odlo�il za presajanje. Tu bodo prvi individualni te�aji in pa seveda vse klubske akcije. Sletni strani sem dodal knjigo gostov, kjer lahko pu��ate svoje pripombe. Opravil sem tudi �e prvi intervju v seriji predstavitev in�truktorjev SBK. Ker se �e �ez dober teden Rajko spet odpravlja na Aljasko (dr�i se, ves �as bomo s tabo), bo prvi nastopal prav in�truktor z najkraj�im sta�em. Obisk njegove vrtnarije v Mo�njah je vedno lepo do�ivetje, saj se da tam �e marsikaj videti. Ker ne gre za specialziran bonsajski center morda ni tako urejena, kot bi lahko bila, ampak tudi to �e pride ... Vsaj obljubil je! In obljube Rajko dr�i. Za poku�ino, preden pogovor avtorizira in bo objavljen na forumu SBK, je tu le zna�ilni del�ek intervjuja: Kaj je zate bonsaj? Zame je bonsaj v prvi vrsti umetni�ki izdelek. Privla�i me �e sama oblika, privla�i me drevo, ki ima "�moht". Ne samo pri bonsajih, tudi pri glasbi ali �portu: ko za�utim neko notranjo privla�nost je to to. S tem da to umetnost potem nadgrajuje�, �e seveda to zna� in �e ima� dober materijal, potem je to toliko la�je. V znanje je treba vedno vlagat. V prispevku bo veliko govora tudi o japonskem brestu, ki ga je predstavil v galeriji na forumu in o njegovih na�rtih. Obeta se prijetno branje! |
 |
| 24. februar '08 - Po v�eraj�nji klubski delavnici v Izoli, s katero smo uradno za�eli sezono 2008, so me zasrbeli prsti. Vreme je toplo, �akanja torej ni ve�: za�el sem z malimi drevesi! Najprej presajanje re�eljike: |
 |
| Drevo vzamemo iz posode in raz�e�emo korenine. �e jih je v njej toliko kot na sliki spodaj, potem je res zadnji �as za presajanje! |
 |
 |
| Predolge korenine pore�emo in pripravimo posodo. O�istimo jo, �ez luknje utrdimo plasti�no mre�ico in skoznje napeljemo tudi �ico, s katero bomo utrdili drevo. |
 |
| Sledi nasipanje drena�ne plasti, in utrjevanje drevesa v posodi: |
 |
 |
| Delo dokon�amo z nasipanjem me�anice v ves prazen prostor in kon�no dobro zalivanje! |
 |
| Drevo zdaj rabi nekaj tednov miru, potem pa bo tu �e vesleje s prvimi listi in cvetovi!. Sicer pa presajanje potrebuje vsak bonsaj, starej�i redkeje, mlaj�i bolj pogosto. Jaz presajam v ve�ini na tri leta. |
| 25. februar '08 - Imam ob�utek, da me bo pomlad prehitela. Izjemno toplo obdobje je v drevesih prebudilo vrvenje sokov in brsti se �e krepko napenjajo. Dela pa �e toliko! Moje najpomembnej�e delo to pomlad bo oblikovanje 100-letne re�eljike. Za ogrevanje prstov sem tokrat pomladansko uredil brin, ki je logotip SBK: �i��enje skorje, obnavljanje �arija, ki sem ga nanovo premazal z apnenim �veplom in �i�enje. Tu je rezultat: |
 |
 |
 |
| 26. februar '08 - Tu je predstavitev novega projekta - gre za srebrni kultivar Lawzonove paciprese, kupljen pred tremi leti v drevesnici za potrebe predstavitve v Kaliji. �al so fotografije prvega oblikovanja od�le z ukradenim ra�unalnikom, ampak saj si ni te�ko predstavljati pribli�no meter 80 visoke sve�e, kot jih je v drevesnicah �e na tiso�e. Zdaj je pri�el �as za prvo presajanje v bonsajsko posodo: |
 |
 |
 |
| Drevo z suhim vrhom, v katerega je udarila strela, navdu�uje predvsem z svojo barvo. Zdaj me �aka podrobno urejanje kro�nje, saj je zdaj�nja oblika le osnovna. Posajeno je tudi v preveliko posodo, toda to bo le pomagalo pri oblikovanju in razvijanju kro�nje. Za la�jo predstavo - spodnja slika je moja vizija drevesa �ez sezono ali najve� dve. V tem �asu bom z obilnim gnojenjem in sprotnim vr�i�kanjem ter �i�enjem namre� dosegel ta rezultat: |
 |