 |
|
|
|
 |
|
 |
| NOVICE - sep 06-apr 07 |
| 28. september '06 - Stran je osve�ena in nekoliko olep�ana. V novicah boste poslej lahko prebirali tudi moja bonsajska razmi�ljanja, vtise z razstav. V naslednjih mesecih boste serijo �lankov o bonsaju lahko prebirali v reviji Moj mali svet. Jutri se vidimo v vrtnariji Re�, kjer bo �e drugi del te�aja za za�etnike, ki smo ga organizirali v okviru SBK. V nedeljo pa gremo na razstavo v Gorico v Italijo. V rubriki 'galerija' si lahko ogledate nekaj mojih projektov in njihove zgodbe. V 'trgovini' je na voljo katalog z mojo ponudbo. Tudi nekaj knjig je �e na zalogi. Vse dodatne informacije, vpra�anja ali pripombe na 041 241224! |
| 2. oktober '06 - Sijajen bonsajski konec tedna! Letos jih je bilo �e kar nekaj, �e bolj�ih, sezona 2006 je res izjemna. V soboto kon�ani te�aj za za�etnike v vrtnariji Re� je bil znova dokaz: za bonsajizem je potrebno �e nekaj ve� kot le �elja po znanju. Nekaj obrazov najbr� ne bo ve� na spregled ("Uf, a to je tud treba o�i�it?"), drugi so domov odhajali z iskricami v o�eh. Z na�o pomo�jo so odkrili nov svet, ki jim lahko veliko da. Zaradi teh ljudi in tak�nih trenutkov je �tevilne ure prostega �asa vredno posvetiti �irjenju znanja o bonsaju. Drevo v posodi ne nastane naenkrat, tu ni �asa za nepotrpe�ljivost in naglico. Katarina je potem v nedeljo na pokalu mesta Gorice, na memorijalu, pomerila so se dekleta, osvojila 3. mesto. Nova potrditev, da v klubu dobro delamo. Res smo se veliko nau�ili v letih na�ega dru�enja. V�asih, ko stvari v klubu spet visijo na istih ramenih kot vedno, se po glavi podijo misli v slogu: zakaj le? Pa je odgovor jasen - nekdo mora, �e ho�emo, da bonsaj v Sloveniji spravimo na nivo, ki si ga zaslu�i. To da je bila razstava v Gorici na ni�jem nivoju, kot smo jih letos vajeni, je �e res. Potikali smo se namre� po prireditvah na najvi�jem mo�nem nivoju. Ampak tudi kak�no drevo z razstavne police v Gorici bi �lovek z veseljem imel doma. Kar priznajmo si ... (Slike dogodkov si lahko ogledate na forumu SBK na www.bonsajklub.si) |
| 22. oktober '06 - Delavnica pri Modrem in Vidu v Savinjski dolini je bila odli�en dogodek. Tak�na prijaznost gostiteljev je dandanes �e redka dobrina, ampak poslednji te vrste se �e trudijo(mo). In ob�utek imam, da jih je ve�ina zbranih med bonsajisti. Ljudje, ki se ukvarjajo z bonsaji, so res posebna vrsta; saj �e starodavna definicija bonsajista pravi, da ga krasijo dobrota, pravi�nost, vljudnost, modrost in zvestoba. Na delavnico je pri�lo nekaj novih obrazov. Tijek je potem na forumu SBK zapisal: "�al mi je, da sem �ele tako pozno spoznal, kako pomembna so tak�na sre�anja in u�enje!" Brez tega ne gre. �etudi ima� doma na tone najkvalitetnej�e bonsajske literature in knjig obstane� na za�etni�kem nivoju. Edina pot k napredku je obiskovanje delavnic, te�ajev in razstav. Tu najprej dobi� ob�utek, kaj bonsaj pravzaprav je, osvoji� pravilne tehnike in kar je najpomembneje, nau�i� se izbirati pravi materijal. Samo iz pravega materijala lahko nastane vrhunski bonsaj. To je najmo�nej�e bonsajisti�no pravilo. �al je �e vedno veliko takih, ki so prepri�ani, da vse vedo in so jih ob redkih prilo�nostih, ko se sre�amo, polna usta kritik. Na delavnico pa si ne upajo. Tola�ijo se z mislimi: kaj me pa tile lahko nau�ijo, v resnici pa jih je strah soo�enja. V moji knjigi je mojster Bonini zapisal: "Dandanes ukvarjanje z bonsaji pomeni tudi in predvsem soo�anje." Predvsem soo�anje z seboj, s svojimi rezultati. Toda bonsajizem je umetnost, zato je glavni namen ukvarjanja s to umetnostjo ustvarjanje stvari, ki so v�e� nam, ki pa jih potem poka�emo tudi drugim, ne pa ljubosmno skrivamo doma. Toma� je na forumu zapisal: "Na delavnici sem bil �ele drugi�, pa imam ob�utek, da �e napredujem." Vabljeni v dru�bo bonsajistov! |
| 10. november '06 - V�asih se mi zdi, da je moje prizadevanje, da bi ljudem razlo�il, kaj je bonsaj, zaman. Tak�en ob�utek sem dobil tudi ob povabilu, naj napi�em �lanek za revijo Ro�e in vrt. Zapletlo se je pri izbiri fotografij, ki naj bi �lanek ilustrirale: Moje fotografije najve�jih mojstrovin so bile sicer strokovno neopore�ne, vendar za njih premalo barvite(!) in niso bile vne�ene v naravno okolje. Namesto teh fotografij naj bi objavili agencijske fotografije industrijskih polizdelkov, ki jih pod imenom bonsaj prodajajo v veleblagovnicah. Tudi, ko sem jim v objavo ponudil fotografije bonsajev na vrtovih mojstrov, so se odlo�ili za agencijske in se hudovali, �e� da se me�am v uredni�ko politiko in da jih (urednico) bonsaj tako ali tako zanima �e od leta 1974 in si znanje osve�ujejo s pomo�jo japonskih prijateljev. Sodelovanje je bilo hitro kon�ano, saj sem se �e zdavnaj odlo�il, da se pod izdelke, ki bonsaja ne prikazujejo v pravi lu�i, ne bom podpisoval. Kot takrat v Delu, ko sem se v intervjuju na dolgo in �iroko trudil razlo�iti bistvo bonsajizma, potem pa je bila zraven slika vrtnega drevesa s pripisom, da so tak�ni bonsaji naprodaj za milijon in pol tudi pri nas ... Ampak se ne dam, �e nocoj bom v vrtnariji Re� znova predaval o skrivnostih bonsaja, morda bom komu vendarle znal razlo�iti, kaj je bonsaj. In pa z veseljem �akam na izid nove �tevilke revije Ro�e in vrt, ker me prav zanima, kdo se bo podpisal pod �lanek o bonsajih, �e bo sploh dobil prostor ... |
 |
| 28. november '06 - Mednarodni turnir Jesensko listje v Vidmu v Italiji je prinesel nov velik uspeh Slovenskemu bonsaj klubu. Matja� in Vid sta s svojim macesnom na tekmovanju v oblikovanju bonsajev osvojila 3. mesto. To, da sta v Videm prinesla skrbno izbran vrhunski materijal, je �e samo po sebi umevno. Dokazala sta, da sta dodobra osvojila eno najpomembnej�ih tehnik oblikovanja - �i�enje. In moram priznati, da sem �e posebej vesel, ker sta nagrado osvojila prav onadva, Savinj�ana, ena najbolj aktivnih v na�em klubu. �estitke �e enkrat! (Ve� o dogodku v Vidmu si lahko preberete na forumu SBK) V tehniki oblikovanja torej stopamo v korak z najbolj razvitimi bonsajskimi dr�avami. Toda �e kar nekaj let bo moralo miniti, da jih bomo ujeli tudi z dokon�animi mojstrovinami. To se je pokazalo tudi na spomladanski razstavi, kjer je manjkala edinole vi�ja kvaliteta na�ih dreves. In to se ka�e vedno znova, ko nas povabijo, naj drevesa razstavimo na kak�ni prireditvi. Pro�nja po sodelovanju z japonsko ambasado je tako naletela na pri�akovan odziv - ni ga bilo. Z obiskovanjem razstav smo svoj okus dvignili na tak�en nivo, da nam je nerodno izpostaviti na�e �e nedodelane stvaritve. Toda �e �ez nekaj sezon bo povsem druga�e! |
| 21. december '06 - Pa jih imamo tudi pri nas. Uradno. In�truktorje, ki potrjeno, s papirjem, lahko �irijo znanje o bonsaju. 6 in�truktorjev, ki so sino�i na ob�nem zboru Slovenskega bonsaj kluba prejeli certifikat o imenovanju (med njimi tudi jaz ;.)) bonsajsko umetnost obvlada. In to je zagotovilo, da bo bonsaj v Sloveniji po�asi le dobil tisto mesto, ki si ga zaslu�i. Da ne bodo kar vsi in vsevprek modrovali in u�ili neumnosti. In moram priznati: v �ast si �tejem, da sem lahko med temi izbranci. (�lanek v reviji Ro�e in vrt je bil potem prav tak�en, kot sem pri�akoval: nestrokoven, z nekaj prepisanimi stavki s spletne strani Slovenskega bonsaj kluba, da fotografij, ki NAJ BI predstavljale bonsaje niti ne omenjam) Sezona je s povabilom na sprejem ob rojstnem dnevu Njegovega veli�anstva japonskega Cesarja dokon�no zaokro�ena, leto se po�asi izteka. Nadvse uspe�no leto. Sprejeti smo bili v evropsko bonsajsko dru�ino, organizirali 2. mednarodno razstavo, obiskali nekaj najve�jih prireditev v tujini, osvajali nagrade, prebili smo se v smetano slovenske dru�be. In se spet veliko nau�ili. Za razliko od tistih, ki menijo, da o bonsaju �e vse vedo in svoje delo ljubosumno skrivajo, kritik pa so jih polna usta. In tu so �e novi na�rti in novi cilji: prvi� bomo na evropski konvenciji imeli slovenskega kandidata, ki nas bo zastopal na tekmovanju novih talentov, �e omenim le eno najpomembnej�ih zadev v prihajajo�em letu. Sicer pa zimskega spanja ne bo - v soboto 13. januarja bomo na povabilo organizatorjev z demonstracijo obdelave drevesa gostovali v Maximarketu v Ljubljani. Vabljeni v na�o dru�bo in vse najbolj�e v letu 2007! Toma� Kov�ca, in�truktor Slovenskega bonsaj kluba |
| 28. februar '07 - Z dru�ino smo kon�no uresni�ili dolgoletno �eljo - sredi zime odpotovali na tropski otok. Sicer pa si resni ljubitelji bonsajev tako ali tako lahko dalj�e po�itnice privo��ijo le pozimi, ko drevesa po�ivajo. Ampak namen tega pisanja je drugi: ko namre� enkrat do�ivi� tropsko klimo, visoko zra�no vlago in zatohlo vro�ino, ti je dokon�no jasno, zakaj rastline in drevesa iz teh krajev v na�ih stanovanjih zgolj �ivotarijo. Mogo�ni fikusi in druge vrste, ki jih pri nas poznamo kot lon�nice, v tropih pokajo od zdravja, poganjajo na vseh koncih, v na�ih domovih pa so krme�ljavi in le bleda senca samih sebe. Klime, ki jo te rastline potrebujejo za zdravo rast, v stanovanju enostavno ne moremo zagotoviti. Morda nam pribli�ek uspe le v ogrevanih rastlinjakih s posebnimi regulatorji zra�ne vla�nosti. Ampak za to so potrebna velika sredstva. Odlo�itev je zato na dlani: posve�ajmo se le tistim rastlinskim vrstam, ki rastejo v na�em okolju. Prilagojene so na na�e podnebje in v njem uspe�no rastejo. Nimamo te�av s prezimovanjem, veliko manj je bolezni, uspehi so hitrej�i. Z subtropskimi, tropskimi in drugimi eksoti�nimi vrstami pa naj se ukvarjajo le tisti, ki jim lahko z veliko truda in denarnih sredstev zagotovijo primerne pogoje. P.S.: S Floro v Celju in delavnico z Boninijem se �e �ez dva tedna za�enja izjemno bogata bonsajska sezona v Sloveniji! |
| 17.april '07 - Na minuli konec tedna kon�anem te�aju za za�etnike smo trije in�truktorji Slovenskega bonsaj kluba spet razdajali svoje znanje in neposve�ene uvajali v skrivnosti bonsajizma. Nekaterim smo, vsaj po reakcijah na njihovih obrazih sode�, razkrili nov svet. Sam sem te�ajnikom sku�al dopovedati, da sta v bonsajizmu pomembni dve stvari: izbor materijala in �i�enje. Velikokrat se namre� zgodi, da na na�e delavnice pridejo ljudje z nemogo�im materijalom in pri�akujejo �ude�e. Vendar ne gre. Iz vsakega materijala se pa� ne da ustvariti lepega drevesa. Zato je �e izbor materijala predpogoj za uspe�no ustvarjanje. Ob�utek za dober materijal pa si �lovek lahko razvije le z leti ustvarjanja, ko se sam dokoplje do spoznanja, kaj je dobro in kaj ni, �e seveda ni velik talent in mu je to jasno �e po prvem sre�anju z bonsajizmom. In ko ima �lovek kon�no v rokah dober materijal, ga je treba znati dobro obdelati. Ena osnovnih tehnik oblikovanja je seveda �i�enje. Brez �i�enja, pravilnega �i�enja, enostavno ne gre. Ne pomaga nobeno privezovanje, obte�evanje in �e kak�no drugo improvizirano usmerjanje rasti, vejo je potrebno o�i�iti, �e ho�emo, da bo obstala v �eljenem polo�aju. Pravilnega �i�enja pa se lahko �lovek nau�i le na delavnicah in te�ajih. Izbor materijala in �i�enje sta torej dve osnovni stvari. Da pa brez umetni�ke �ilice ne gre, je tako ali tako jasno. P.S.: V soboto se vidimi v Mriboru, maja v Splitu, na kak�ni delavnici v Sloveniji in pa na evropski konvenciji v Belgiji. Vmes pa seveda skrb za lastna drevesa ... |