Zemljepisni polo�aj: Hrva�ka se razprostira od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske ni�ine in bregov Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, ju�ni del pa se kon�uje na obali Jadranskega morja.

Povr�ina:Kopenski del Hrva�ke ima 56.542 km2, povr�ina teritorialnega morja pa je 31.067 km2.

Naseljenost: 4.437.460 prebivalcev; nacionalna sestava: ve�ina prebivalcev so Hrvatje, nacionalne manj�ine pa so Srbi, Slovenci, Mad�ari, Bo�njaki, Italijani, �ehi in ostali.

Dr�avna Ureditev:Hrva�ka je ve�strankarska parlamentarna republika.

Glavno mesto:Zagreb (779.145 prebivalcev), gospodarsko, prometno, kulturno in akademsko sredi��e de�ele.

Dol�ina morske obale:5835 km, od tega 4058 km obale otokov, �eri in grebenov.

�tevilo otokov, �eri in grebenov:1185; najve�ja otoka: Krk in Cres, naseljenih otokov je 50.

Najvi�ji vrh:Dinara 1831 m/nm

Klima:Na Hrva�kem sta dve klimatski coni; v notranjosti prevladuje zmerna kontinentalna klima, delno tudi planinska, na obmo�ju vzdol� jadranske obale pa je prijetna sredozemska klima z obilico son�nih dni; suha in vro�a poletja, blage in vla�ne zime; povpre�na temperatura v notranjosti: januar 0 do 2oC, avgust 19 do 23oC; povpre�na temperatura v primorju; januar 6 do 11oC, avgust 21 do 27oC; temperatura morja je pozimi 12oC, poleti pa okoli 25oC.

Denar:kuna (kuna=100 lip). Valuta se lahko zamenja v bankah, menjalnicah, po�tah, potni�kih agencijah, hotelih, kampih, marinah; �eki v bankah.

Dokumenti:Za vstop na Hrva�ko, je potrebno vozni�ko in prometno dovoljenje ter potrdilo o zavarovanju vozila.

Cestnina za avtoceste: Zagreb - Karlovac - Bosiljevo, Bosiljevo - Mala Kapela, Mala Kapela - Gornja Plo�a, Gornja Plo�a - Zadar 2, Zadar 2 - Pirovac, Vrpolje - Dugopolje (Split), Zagreb - Krapina, Zagreb - Bregana, Zagreb - Slavonski Brod - �upanja, Zagreb - Vara�din - Gori�an, Bosiljevo - Reka, Tunel U�ka in Kr�ki most.
www.hak.hr   www.hac.hr   www.arz.hr   www.autoweb.hr  

Mednarodna letali��a:Zagreb, Split, Dubrovnik, Pulj, Reka, Zadar in Osijek.
Informacije:
Zagreb 01 6265 222,
Split 021 203 555,
Zadar 023 313 311.

Croatia Airlines: Nacionalna letalska dru�ba: poleti za Amsterdam, Bruxelles, Frankfurt, Istanbul, London, M�nchen, Pariz, Prago, Rim, Sarajevo, Skopje, Dunaj, Z�rich, Tel Aviv, Var�ava,v sezoni je hrva�ka obala povezana z nem�kimi, avstrijskimi, italijanskimi in drugimi sredi��i.
Informacije:
www.croatiaairlines.hr  
Tel. 0800 7777, +385 1 4819 633
Rezervacije:
+385 1 4872 727, 062 77 77 77.

Ostali avio-prevozniki, ki letijo za Hrva�ko: Adria Airways, Aeroflot, Air Bosna, Alitalia, Austrian Airlines, Air France, Avioimpex, British Airways, �SA, Lufthansa, Lot, Turkishairlines in Malev.

Jadrolinija:
Glavni hrva�ki, potni�ki ladijski prevoznik vzdr�uje najve�je �tevilo rednih, mednarodnih in doma�ih trajektnih, ladijskih in hitrih ladijskih linij.
Zadar � Ancona � Zadar
Zadar � Bari � Zadar
Tel: +385 23 25 05 55, +385 23 25 48 00
Fax. +385 23 25 03 51
www.jadrolinija.hr  

Miatours d.o.o. Zadar
Catamaran and hydrofoils:
Zadar � Ancona � Zadar
Zadar � Pesaro � Zadar
Tel: +385 23 254 300
Fax: +385 23 254 400
[email protected]  
www.miatours.hr  

Hrva�ka ima neposredno povezavo s Slovenijo, Mad�arsko, Italijo, Avstrijo, �vico, Nem�ijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo in �rno Goro ter posredne povezave s skoraj vsemi evropskimi dr�avami.

Eurocity in Intercity vlaki:
EC "Mimara": M�nchen-Salzburg-Beljak-Ljubljana-Zagreb
IC "Croatia": Dunaj-Maribor-Zagreb
IC "Kvarner": Budimpe�ta-Zagreb-Reka
Hitri vlak: Zagreb-Zurich
Olimpus:Zagreb-Beograd-Skopje-Solun
IC "Sava": M�nchen-Salzburg-Villach-Ljubljana-Zagreb- Beograd
EC"Zagreb" : Zagreb-Maribor-Dunaj
IC "Podravka": Zagreb-Koprivnica-Osijek

Informacije:
060 333 444, +385 1 378 2532
www.hznet.hr  
[email protected]  

Redne mednarodne avtobusne linije povezujejo Hrva�ko s sosednjimi dr�avami in z ve�ino srednjeevropskih in zahodnoevropskih dr�av.

Informacije:
060 313 333
Mednarodni promet:
+385 1 600 8631
+385 1 611 2789
Zagreb:
www.akz.hr   [email protected]  
Rijeka:
www.autotrans.hr  
Split:
www.ak-split.hr  

Taxi slu�ba obstaja v vseh mestih in turisti�nih sredi��ih.
Najem avtomobila (rent a car) obstaja v vseh mestih, turisti�nih centrih in letali��ih.

Brijuni - skupina dveh ve�jih in 12 manj�ih oto�kov ob zahodni obali Istre.
Informacije:
www.np-brijuni.hr  

Kornati � najbolj razvejana skupina otokov v Sredozemlju s 140 nenaseljenimi oto�ki in hrib�ki.
Informacije:
www.kornati.hr  

Krka � najlep�a kra�ka reka na Hrva�kem.
Informacije:
www.npkrka.hr  

Mljet � otok jugozahodno od Dubrovnika.
Informacije:
www.np-mljet.hr  

Paklenica � Nacionalni park na ju�ni strani najve�jega planinskega masiva Hrva�ke Velebita.
Informacije:
www.paklenica.hr  

Plitvi�ka jezera � najlep�i in najbolj znani hrva�ki nacionalni park, del UNESCO-ve Svetovne dedi��ine.
Informacije:
www.np-plitvicka-jezera.hr   www.np-plitvice.com  

Risnjak � gozdni planinski masiv severno od Reke.
Informacije:
www.risnjak.hr  

Severni Velebit � naravno najbolj vreden in atraktiven del vr�nega dela Velebita.
Informacije:
www.np-sjeverni-velebit.hr  

Biokovo � planina nad Makarsko riviero.
Informacije:
www.biokovo.com  

Kopa�ki rit � veliko mo�virno podro�je na ustju Drave v Donavo.
Informacije:
www.kopacki-rit.com  

Lonjsko polje � eno od najve�jih mo�virij Evrope.
Informacije:
+385 44 672 080

Medvednica � planinski masiv severno od Zagreba.
Informacije:
www.pp-medvednica.hr  

Papuk � najve�je gorovje v Slavoniji.
Informacije:
www.pp-papuk.hr  

Tela��ica � ozki zaliv na Dolgem otoku, nedale� od NP Kornati.
Informacije:
www.telascica.hr  

U�ka � planina na vzhodu Istre, nad Kvarnersko riviero.
Informacije:
www.pp-ucka.hr  

Velebit � najve�ja in najlep�a hrva�ka planina.
Informacije:
www.velebit.hr  
www.pp-velebit.hr  

Vransko jezero � najve�je jezero Hrva�ke, nedale� od Zadra.
Informacije:
www.vransko-jezero.hr  

�umberk-Samoborsko gorovje � zahodno od Zagreba.
Informacije:
www.ppzsg.org  

Kaj pojesti?
Razen standardne evropske kuhinje Hrva�ka ponuja svoje najbolj priljubljene jedi in specialitete: med hladnimi jedmi so dalmatinski ali istrski pr�ut, pa�ki ali li�ki sir, ov�ji sir, slavonski kulen, znane samoborske ali zagorske "�e�njovke", sve�a skuta s smetano� Glavne jedi se ponujajo odvisno od podro�ja, na katerem se nahajate. V Dalmaciji, Primorju, na otokih in v Istri so glavne jedi ribe in plodovi morja, od mesa pa "pa�ticada" ali kuhana jagnjetina. V kontinentalnem delu Hrva�ke je ponudba mesnih jedi zares izjemna. Posebne specialitete so "pura z mlinci", pe�ena jagnjetina, pe�eni odojek, kuhani ali pe�eni �truklji. Razen omenjenih �trukljev so med sladicami znane: orehova potica, makova potica, zavitki iz skute ali razli�nih vrst sadja.

Kaj spiti?
Gojenje trte ter proizvodnja pitnih in izbranih vin je ve�stoletna tradicija hrva�kih vinogradnikov v celinskem delu Hrva�ke ter v Primorju in Dalmaciji. Znane sorte hrva�kih vin ob jadranski obali in na otokih so: rde�a vina teran, merlot, kabernet, opolo, plavac, dinga�, postip, ter bela vina: malvazija, po�ip, pinot, kujund�u�a, �lahtina, mu�kat� V kontinentalnem delu: rizling, gra�evina, burgundec, traminec. Med �ganimi pija�ami so znana �ganja: slivovka, travarica, loza, med desertnimi pija�ami pa pro�ek in maraschino.