Spodnji del ledenika, kjer gre Venediger Höhenweg

Ocena ture

0. Splošno. Od Karl-Fuerst-Huette, 2629m na 3088m. Obrnjenost pobočij: na zahod in jug. Ta smer prečka z Granatscharte proti zahodu padajoči ledenik v njegovem spodnjem delu, kjer ta ni tako strm. A zgodaj zjutraj so snežišča vseeno lahko trda in zahtevajo previdnost. Z Granatscharte gremo na vrh bodisi po lažjem jugovzhodnem pobočju ali v lažjem plezanju (II/I st.) po južnem grebenu. Oprema: cepin, dereze, vrv. Ta smer je lažja kot St. Poeltner Weg.

1. Napor. Cca 500m, 2:30 ure.

2. Moč. 2 - lahko. Lažje plezanje (če gremo na vrh po južnem grebenu), sicer strmo, naporno jugovzhodno pobočje.

3. Psiha. 3 - srednje. Previdnost na ledeniku, če je sneg (ali led) trd. Za vzpon po južnem grebenu bi bila ocena 4.

4. Orientacija. 2 - lahko. Nekaj pozornosti zahteva prečkanje ledenika in iskanje vstopa na jugovzhodno pobočje.

Opis ture

Karl-Fuerst-Hutte je dosegljiva v 3:30-4:00 urah, dobro markirano. Od koče gresta proti vzhodu, v smeri Stubacher Sonnblicka dve poti. Izberemo spodnjo (južno). Pot gre okrog roba (kjer je stranišče), nato pa se malo spusti na široko ploščad pod glavnim grebenom. Tam običajno (v juliju) že naletimo na prva snežišča, kasneje pa so pobočja še kopna. Velikim markacijam z lahkoto sledimo proti vzhodu, višino pridobivamo počasi. Nato pot začne prečkati grape, če je v njih sneg, je najbolje takoj natakniti dereze. Splošna smer vzpona je strma terasa nad Praegrat-Wand (spodaj so strme stene) in pod ledenikom nad njo. Dejansko prečkamo ledenik v spodnjem delu, kjer ta ni tako strm. Potem, ko zapustimo zadnje skale z velikimi markacijami (desno od črnega ledu sredi ledenika), se postopno že lahko začnemo obračati proti levi in z vzponom naravnost navzgor brez težav nadaljujemo do Granatscharte, 2970m. Za opis vzpona s sedla na vrh glej zadnji poglavji ture po St. Poeltner Weg!