STUBACHER SONNBLICK, 3088m 
STUBACHER SONNBLICK, 3088m |
|---|
|
Uvod V Visokih Turah je več Sonnblickov. Stubacher Sonnblick ni najbolj znan med njimi, je pa zagotovo vrh, ki je visoko na seznamu želja vseh pravih gornikov. Zato ni čudno, da je na internetu o njem na desetine ali stotine objav. Ko pa želiš prebrati opis pristopa od zahoda, ga ne najdeš. Kakor da se prav vsakdo na vrh povzpne od vzhoda, kjer stoji Rudolfshuette, velik avstrijski alpinistični center. In vendar, saj nismo krivi, če živimo na sončni strani Alp! Zato sva se odločila iti na vrh z naše strani, pa čeprav sva imela o vzponu le osnovne informacije. Vrh Stubacher Sonnblicka stoji prav v glavnem grebenu Alp. Od skupine Venedigerja Alpe, v tem območju so to Visoke Ture, pošiljajo proti skupini Glocknerja izrazit greben. Njegovi vrhovi dosegajo višine okrog 3000m in vsi po vrsti ponujajo lepe razglede na obe sosednji, bolj slavni skupini, pa seveda tudi proti severu in jugu. |
| Stubacher Sonnblick in gore v njegovi bližini pripadajo severnemu delu skupine Granatspitze. To je manjša gorska skupina, ki se razteza v smeri sever-jug med obema bolj znanima skupina - Grossglocknerja in Grossvenedigerja. Ime ima po gori Granatspitze, 3086m, bližnji sosedi našega Stubacher Sonnblicka. Granatspitze še zdaleč ni najvišji vrh v skupini. Že Sonnblick je dva metra višji, južneje od nje stoječi Grosser Muntanitz pa je še precej višji. Na Sonnblicku glavni greben Visokih Tur za kratek čas zavije proti jugu, na drugi strani lepega in visokega sedla Granatscharte, 2970m stoji ostra Granatspitze, od nje pa se glavni greben spet nadaljuje proti vzhodu, dokler se na sedlu Kalser Tauern, 2518m, skupina Granatspitze ne konča in se začne skupina Glocknerja. Tako sta Stubacher Sonnblick in Granatspitze znan gorski par, na vrhova se gorniki pogosto vzpenjajo v eni turi. Oba vršna vzpona se začneta na visokem ledeniškem sedlu med vrhovoma. Vzpon na Stubacher Sonnblick po jugovzhodnem pobočju ni zahteven, vzpon na Granatspitze po vzhodnem grebenu pa zahteva nekaj lahkega plezanja II. stopnje. Za sam vzpon na sedlo pa je potrebna oprema za hojo po ledenikih in s tem povezano tudi nekaj izkušenj. Od vzhoda je sedlo Granatscharte dosegljivo v nekako treh urah, od zahoda pa nanj rabimo od Karl-Fuerst-Huette nekako dve uri. Vsak od vzponov na vrh vam bo vzel še nadaljnje pol ure časa. |
 Glocknerjeva skupina |
Razgled z vrha Prav lahko si je predstavljati zakaj je vzpon na Stubacher Sonnblick tako privlačen. Ker je v bližnji soseščini najvišji, je razgled z njega imeniten. Vrh ima še to prednost, da je pomaknjen nekoliko na sever, zato so z njega še posebej divji pogledi v severne prepade Glocknerjeve skupine. Temne, strme stene padajo proti dolinam, zapolnjenim z bleščečimi ledeniki, na dnu se razprostira veliko umetno jezero, na bližnjem hrbtu pa stoji kompleks koč in hotelov avstrijskega Alpenvereina. Sam Grossglockner je nekoliko odmaknjen proti jugu, a njegov temni rog je še vedno zelo impresiven. |
| Še bolj proti vzhodu kipijo kvišku gore v okolici Grosses Wiesbachhorna, na zahodu pa se bleščijo prostrani ledeniki Grossvenedigerja. Bolj oddaljenih vrhov je takšna množica, da jih je nemogoče našteti. Še posebej pogled na sever je bogat z gorskimi skupinami in lepimi vrhovi. Proti jugu nam pogled plava vzdolž dolge doline Landecktal, ki omogoča, da se vidijo tudi vrhovi na južnem obzorju. Iznad zelenih gora skupine Defregger še posebej privlačno kukajo skalnate ojstrice Dolomitov. |
 1 |
 2 |
 3 |
1. Pogled na Grossvenediger |
|
Kako pridemo tja? S severa gre pristop do Rudolfshuette skozi Stubachertal, stransko dolino reke Salzach. Iz doline Salzacha proti jugu zavijemo v naselju Uttendorf, nato pa z avtom peljemo do parkirišča v koncu doline. Od tam gremo do koče peš ali z žičnico. Z juga se vsi pristopi začnejo na cesti, ki gre proti predoru Felbertauern. Ena možnost je, da začnemo s hojo s parkirišča pri južnem vhodu v tunel, gremo do Gruensee Huette, od tam pa po eni od dveh markiranih poti proti vzhodu do Karl-Fuerst-Huette. Druga možnost pa je, da turo začnemo na cesti dobrih 200m nižje in gremo po dolgi Landeggtal (tudi: Landecktal). V obeh primerih so za dostop do Karl-Fuerst-Huette potrebne približno štiri ure. Po Landeggtal bi bilo mogoče vrh Stubacher Sonnblicka doseči tudi v enem dnevu (cca 1700m višine). |
 1 |
 2 |
 3 |
1. V Landecktal |
Pregled tur Stubacher Sonnblick gorniki največ obiskujejo poleti in jeseni, čeprav tudi vzpon pozimi ne bi bil bistveno težji. Tako na vzhod, kot na zahod, gresta z Granatscharte lepa turna smuka in v dobrih razmerah je tudi vrh dosegljiv s smučmi. 1. Od Rudolfshuette, 2311m. Poletni vzpon gre nad južno obalo jezera in naprej do skoraj navpične skalne stopnje pod Rotkoglom. Ta prehod je dobro zavarovan, nad njim pa pot že doseže Sonnblickkees in ga prečka do Granatscharte. 3h. S sedla gresta na vrh dve varianti: |
 Na južnem grebenu |
1.a. Južni greben. V skale vstopimo prav na sedlu. Kakih 80m višje moramo na grebenu splezati nekaj mest I. stopnje težavnosti, nato čez še vedno precej razbit greben brez posebnih težav do vrha. 30 min. 1.b. Jugovzhodno pobočje. S sedla po ledeniku nadaljujemo po desni strani južnega grebena, dokler ne dosežemo manj strmega jugovzhodnega pobočja. Od tu že vidimo križ na vrhu, obrnemo se levo v razbito skalovje in v ključih brez večjih težav dosežemo vrh. 30 min. |
 Na St. Pöltner Weg |
2. Od Karl-Fuerst-Huette, 2629m po St. Poeltner Weg. Od koče se vzpnemo proti severovzhodu po rebru na glavni greben Visokih Tur in gremo po njem vse do zadnje izrazite škrbine pod Stubacher Sonnblickom. Tam sestopimo desno na ledenik. Prvi del je strm in ker je obrnjen proti zahodu, zjutraj navadno zelo trd. Po nekako 80 metrih vzpona se ledenik položi in nadaljnje prečkanje do Granatscharte je lahko. 2:30h. Naprej na vrh kot je opisano v 1.a in 1.b. |
 Venediger Hoehenweg - ledenik |
3. Od Karl-Fuerst-Huette, 2629m po Venediger Hoehenweg. Od koče proti vzhodu najprej malo sestopimo, nato pa prečkamo teraso pod glavnim grebenom (južno od Rabensteina) vse do vznožja ledenika. Tudi čez spodnje skalovje in snežne jezike je velikim markacijam še lahko slediti. Držimo se desno (proti jugovzhodu) in tako dosežemo strnjen ledenik že na mestu, kjer ta ni več strm. Postopno se obračamo proti levi in brez težav dosežemo Granatscharte. 2:00-2:30 ure. Naprej na vrh kot je opisano v 1.a in 1.b. |
4. Turni smuk v Landeggtal. Če se od juga oziroma jugozahoda vzpenjate po dolgi Landeggtal, boste videli, kako se ta na višini približno 2300m-2400m zapre. To je takoimenovana Praegrat-Wand, strma skalnata stopnja, ki preprečuje, da bi se iz konca doline povzpeli naravnost na Granatscharte. Če torej želite na Granatscharte naravnost iz Landeggtal, morate zaviti desno že precej prej, nekako na višini 2100m-2200m. Od tam izbiramo najboljše prehode čez strma pobočja proti severovzhodu. In obratno. Če smučate z Granatscharte v Landeggtal, se morate držati levo, v smeri proti jugu in šele potem poiskati najboljše prehode čez strma pobočja v dolino. S Felbertauernske ceste, 1400m, skozi Landeggtal naravnost na Granatscharte in naprej na vrh je nekako 6 ur vzpona. 5. Turni smuk k Rudolfshuette, 2311m. V času turne smuke je alpinistični center zelo veliko obiskovan. Smučarska tura gre od koče najprej dol k severni obali jezera, nato pa v smeri proti zahodu do ombrometra (cca 2500m), od tam pa po severnem obrobju ledenika Sonnblickkees proti Sonnblickscharte, 2806m. A še preden dosežemo škrbino, se obrnemo proti jugu in gremo vzdolž severovzhodnega grebena Sonnblicka do točke, s katere je vzpon čez jugovzhodno pobočje najlažji. Od tam s smučmi ali brez (odvisno od razmer) na vrh. 3h. |
 Karl-Fürst-Hütte |
Planinske koče Rudolfshuette, 2311m (novo ime: >Alpinzentrum Hohe Tauern<), je zelo udoben alpski hotel, ki je dosegljiv z žičnico iz doline Stubacher. Je idealno mesto za alpinistične tečaje, enkratno na celotnem področju Alp. Karl-Fuerst-Huette, 2629m, je stalno odprta neoskrbovana koča z 12 ležišči. Stoji na visoki terasi nad Landeggtal in predstavlja vmesno postajo na dolgih planinskih pohodih po glavnem grebenu Visokih Tur (St. Poeltner Weg in Venediger Hoehenweg). Dosegljiva je po Landeggtal (3:30h) ali od južnega vhoda v predor Felbertauern (v dobrih 4 urah). |
Zemljevidi Dobra izbira tiskane karte je: DAV Alpenvereinskarte, št. 39, Granatspitzgruppe, 1:25.000, leto 2002. Kdaj na vrh? Na Stubacher Sonnblick se v dobrih razmerah lahko povzpnemo v katerem koli letnem času, a vzpon pozimi je ustrezno zahtevnejši. Poletna sezona se v zgornjih predelih Visokih Tur začne v sredi julija, pa še tedaj so nekatera pobočja (ki so lahko tudi strma,) pokrita s snežišči. V vsakem primeru za turo potrebujemo cepin, dereze in vrv za varovanje na ledeniku. Pristop od vzhoda je že zgodaj zjutraj izpostavljen soncu. To je ugodno, saj ledenik ni tako trd in s turo lahko začnemo zgodaj. Oba zahodna pristopa zahtevata prečkanje dokaj strmega ledenika, ki je obrnjen proti zahodu. Tako zjutraj dolgo časa ostaja sneg zelo trd, zato greš na turo lahko kasneje, nemara celo zvečer. Seveda pa tudi ni prijetno, če je sneg na ledeniku zelo razmehčan. A za manj izkušene in slabše opremljene gornike trda, nekoliko bolj strma ledeniška pobočja lahko celo preprečijo uspešno turo. |
