Na vrhu Monte Peralbe - pogled na vzhod, proti Hohe Warte
Foto: Jasmina Pogačnik)

Uvod

Monte Peralba, po nemško tudi Hochweißstein, je eden najodličnejših vrhov Karnijskih Alp. Znana iz bitk v I. svetovni vojni, za Nemce izgubljena, saj danes stoji povsem na italijanskem ozemlju, zanimiva za planince vseh vrst.

Prav na vrh grejo tri lepe, dokaj različne poti, v njenih stenah pa je speljanih tudi precej težjih plezalnih smeri. Ker po višini presega soseščino in ker stoji na karnijski geološki prelomnici, so z njenega vrha zanimivi razgledi. V vznožju gore so še vidni ostanki kamnoloma marmorja. Najbolj turistično obljudena je južna stran gore, kamor se iz Sappade pripeljemo po cesti. Ob izvirih Piave je velika koča in ob lepih vikendih na bližnjih travnikih turistov kar mrgoli.

Dostop

Z juga pripelje ob Piavi ozka cesta prav do Rif. Sorgenti del Piave, na 1830m. To je običajno izhodišče za vzhodni in zahodni pristop. Od zahoda se pod goro zajeda Val Visdende, vendar se v njej cesta za javni promet konča že na višini 1332m.

Severni pristop, iz Avstrije, pa je dolg. Poteka po Frohn Tal, ki se odcepi iz Lesachtal v kraju St. Lorenzen. Cesta je dobra le prvih nekaj kilometrov, nadaljevanje do Ingridhütte je primerno le za vozila 4WD.

Poleg neposrednih pristopov z avtom, seveda lahko na območje Monte Peralbe pridemo tudi od vzhoda in zahoda po peš poteh, med katerimi je najbolj znana Karnischer Höhenweg.

Pregled tur

1. Ferrata Sartor. To je najkrajši pristop na vrh od Rif. Sorgenti del Piave, 1830m. Okrog J ostenij se povzpnemo do Rif. Calvi, 2164m, od tam naprej proti S na razcep pod Passo Sésis, z višine 2292m pa krenemo levo (proti Z) is se čez vršno ostenje po srednje zahtevni, ponekod izpostavljeni ferati povzpnemo na vrh. 2h 30min.

2. Severovzhodni greben. To je v primeru pristopa z juga daljša, a lažja različica. Do Passo Sésis gremo kot je opisano zgoraj, tam na razcepu nadaljujemo proti S in šele na SV grebenu obrnemo levo ter grebenu sledimo do vrha. Zahtevna pot, na nekaj mestih zavarovana, 2h 30min.

3. Zahodni greben. (V povezavi levo je na kratko opisan v sestopu.) Zahtevna pot, pomanjkljivo zavarovana, ki ima v vznožju (če začnemo turo pri Rif. Calvi, 2164m), manjšo izgubo višine. Potem ko se oprime Z grebena, gre po skrotju in strmem pečevju naravnost na vrh. Je pokrajinsko slikovita, zaradi krušljivosti in nekaj mest lažjega plezanja pa zahteva precej previdnosti.

Na poti na Monte Peralbo - pogled na bližnji Oic Chiadenis.

Planinske koče

1. Rif. Sorgenti del Piave, 1830m. Stoji na lepem travnatem sedlu jugozahodno od vrha Peralbe, dostopna je z avtom. Je izhodišče za vse tri poti na vrh, torej tudi za krožno turo.

2. Rif. Calvi, 2164m. Stoji pod zahodnimi stenami Monte Chiadenis, ob robu široke doline, ke se od Piave dviguje med Monte Peralbo in Monte Chadenis. Cesta, ki se na 1815m odcepi od ceske k Rif. Sorgenti del Piave, je zaprta za javni promet, po njej pa je koča dostopna v manj kot eni uri. Poleg za vzpon na sosednji Monte Chiadenis je koča tudi izhodišče za vzpona na Monte Peralbo po ferati Sartor in po SV grebenu.

V sosednjih dolinah je več planin, na katerih je tudi mogoče zasilno prenočiti.

Kdaj na vrh?

Najprimernejši so kopni meseci, torej nekako od julija do oktobra. Pot po SV grebenu utegne v zgodnjem poletju imeti nekaj strmih snežišč, ki nam lahko pokvarijo vzpon.