Severne stene masiva Hohe Warte / Monte Cogliansa. Vrh je bolj na desni.

Uvod

Kot se za najvišjo goro Karnijskih Alp spodobi, je Hohe Warte / Monte Coglians zelo mogočnega videza. V tem delu je glavni greben Karnijskih Alp še najbolj podoben Julijcem. Vrhovi so težko dostopni, severne stene so mogočne, le njihova višina, ki pa ponekod še vedno presega 800m, se z Julijci ali Dolomiti ne more enakovredno kosati. Tudi visokogorska pokrajina s planinami in lepim Volayer See je izredno slikovita.

Zahodno od vrha je v glavnem grebenu pomembno sedlo, Wolayer Pass / Passo Volaia, cca 1975m, tik severno pod njim pa veliko, lepo jezero Wolayer See, 1951m. Na tem sedlu se Hohe Warte / Monte Coglians navezuje na zahodneje ležeči greben gora Wolayer. Proti vzhodu pa gre z najvišjega vrha izredno močan in divji greben, v katerem je prav do prelaza Plöcken / Passo di Monte Croce več visokih, težko dostopnih vrhov.

Najlepši pogled na Hohe Warte / Monte Coglians je s poti, ki gre skozi Valentintal (dolina se od vzhoda zajeda pod severna ostenja) na Valentin Törl, 2138m, oziroma z vrha Rauchkofla, 2460m, ki stoji tem severnim ostenjem nasproti.

S severa prav na vrh pripelje samo ena lažja plezalna smer, bolje pa je gorniško obdelana južna stran masiva, kjer je poti različnih težavnosti precej več. Najlažji pristop z juga ni posebno zahteven, po njem se je na vrh šele leta 1965 prvi povzpel slavni Paul Grohmann.

Dostop

S severa, iz avstrijske strani bomo na vrh in hazaj v dolino le težko prišli v enem dnevu. Če bomo prespali pri Wolayer See, do tja lahko pridemo bodisi s ceste čez Plöcken Pass / Passo di Monte Croce, odcep je na 1060m, bodisi skozi Wolayertal, kjer je gorska cesta zaprta za javni promet na cca 1220m. Od vzhoda je do jezera 3h 30min, od zahoda (oziroma SZ) pa 2h 15min. Za slednji pristop lahko uporabimo tudi gorsko kolo!

Z juga pristop na vrh v enem dnevu ni tako zelo težak, še vedno pa opravimo kar veliko delo. Do koč, ki podpirajo vzpon, spet lahko pridemo bodisi od vzhoda, s ceste čez Plöcken Pass / Passo di Monte Croce, odcep je na 1356m, bodisi od jugozahoda, s ceste, ki gre proti Sappadi se odcepimo v stransko dolino in skozi Collino peljemo do Rif. Tolazzi, 1350m. Tudi vzhodni pristop je za enodnevno turo zelo dolg.

Pregled tur

1. Čez severno steno. Od Wolayer See se vzpnemo pod Valentin Törl, tam pa zavijemo v severno steno. Smer je dobro označena, zavarovana pa je šele na mestih, ki bi sicer presegala II. stopnjo zahtevnosti. Gre torej za plezalni vzpon II. stopnje, kombiniran s klasično ferato. 830m, 2h 30min.

2. Od Rif. Marinelli. Od koče, 2122m, gremo po zahodnih pobočjih Piz Chiadin v široko zagruščeno dolino in po njej oziroma grapah nad njo na glavni greben nekoliko vzhodno od vrha in levo na vrh. 2h.

3. Po Sentiero Spinotti. (Na povezavi levo je na kratko opisana kot sestop.) Ta pot pride na veliko travnato gredino južno od vrha čez JZ ostenja gore. Pot se začne v dolini malo pod prelazom Wolayer. Do tja pridemo bodisi od jezera čez prelaz ali pa iz doline, od koče Tolazzi, 1350m. S travnate gredine gre pot na vr proti vzhodu, kjer se združi s potjo od koče Marinelli. Od koče Tolazzi 5h, od Wolayer See 3h 30min.

Planinske koče

1. Eduard-Pichl-Hütte, 1959m. Stoji na lepem severnem robu nad Wolayer See, na avstrijski strani. Kot rečeno, je dostopna s ceste čez Plöcken Pass / Passo di Monte Croce v nekako 3h 30min, od konca ceste v Wolayertal pa v dobrih 2h. Je idealno izhodišče za vzpon čez severno steno.

2. Rif. Lambertenghi-Romanin, 1955m. Stoji tik pod prelazom Wolayer, na južni, italijanski strani. Od Eduard-Pichl-Hütte do nje je manj kot 10min hoje. Z juga je dostopna po dolini od Rif. Tolazzi v dobri 1h 30min.

3. Rif. Tolazzi, 1350m. Stoji na kraju, kjer se dolina, po kateri pridemo skozi Collino razcepi. Od tu naprej je cesta zaprta za javni promet.

4. Rif. Marinelli, 2122m. Stoji na sedlu Morareet, v dolgem stranskem grebenu, ki se s Hohe Warte / Monte Cogliansa spušča proti JV. Tako od Z, kot od V do nje prideta gorski cesti, ki pa sta zaprti za javni promet (Veličastna bi bila gorsko kolesarska tura!). Od Rif. Tolazzi kočo dosežemo v dobrih 2 urah, od vzhoda, s ceste čez Plöcken Pass / Passo di Monte Croce pa rabimo vsaj 2h 30min.

Namig: Leta 1999 sva še lahko mirno prespala v šotorčku ob Wolayer See. Seveda sva ga postavila šele, ko je padla noč, zjutraj pa sva tudi odšla na vrh zgodaj.

Kdaj na vrh?

Najboljši meseci so od julija do septembra, ko je dan še dolg. Na vzponu z juga ni snežišč, zato se ga v dobrem vremenu lahko lotimo tudi prej. Čez severno steno pa pojdimo v poznem poletju, saj so njeni deli dolgo zasneženi.