Ocena ture

0. Splošno. Od cca 1641m na 2863m, obrnjenost pobočij na S in SZ. Markirana pot, na SZ grebenu lažje plezanje II/I. st. zahtevnosti. Na sestopu nekaj lažjih plezalnih mest (komaj I. st. zahtevnosti). Oprema: Dobri čevlji, pohodne palice.

1. Napor. 1230m (s parkirišča cca 1800m). 4h (s parkirišča 6h).

2. Moč. 3 - srednje zahtevno.

3. Psiha. 4 - zahtevno.

4. Orientacija. 2 - lahko. Na grebenu se tik pod vrhom markacije izgubijo, zato je potrebnega nekaj smisla za orientacijo v skalah.

Pristop

Za pristop v Gollingwinkel, 1700m, glej glavno stran Hochgollinga oziroma zemljevid na levi!

Od Slapov Riesach gremo po desni od obeh dolin proti jugu. Sprva hodimo po cesti, nato po dobri planinski poti (označeno). V dveh urah dosežemo kočo, v še dobre nadaljnje četrt ure pa travnik v zatrepu Gollingwinkla.

Opis ture

S travnika v zatrepu pot prečka potok proti desni, nato pa se v nekaj zavojih strmo vzpne v smeri proti JZ. Čez strme trave in zgoraj čez grušč se povzpnemo pod škrbino. A do nje nas čaka še neprijetno, strmo pobočje, prekrito z majavimi skalnatimi ploščami in gruščem. Pot je naporna, ni pa nevarna. Tako dosežemo Gollingscharte, 2326m.

S škrbine nadaljujemo proti levi, vstopimo v severozahodno pobočje Hochgollinga. Markirana pot dalj časa prečka strma, skalnata pobočja, nekaj varoval nam pomaga čez bolj strme skalnate stopnje. Tako se kmalu znajdemo sredi SZ ostenja. Tu se pot razveja. Napis na skali nas opozarja, da gre levi krak naravnost gor na greben, desna, lažja pot pa še naprej čez SZ steno proti vrhu.

Nadaljujemo navzgor proti grebenu. Skalovje ni zahtevno, nekaj mest je I. stopnje zahtevnosti in kaj kmalu dosežemo razgledno glavo v grebenu, s katere se odpre izreden razgled na vse strani (slika zgoraj na levi).

Nadaljnji vzpon po grebenu je zelo lep - razgleden, zanimiv, ne preveč zahteven. Pod vrhom pa se oznake na grebenu izgubijo in nekaj prehodov II. stopnje zahtevnosti moramo sami poiskati.

Sestop. Pot čez SZ ostenje, ki smo jo na razcepu zapustili, se imenuje Historisches Weg. Tudi ta je strma, kar zahtevna, na nekaj mestih zahteva previdnost in tudi da malce poprimemo za skalovje (I. stopnja zahtevnosti), druga takšna mesta pa so tudi zavarovana. Sicer pa je pot dobro označena. V zgodnjem poletju utegne v osojah kje ležati tudi kakšna zaplata snega.