Uvod

Najvišji vrh Nizkih Tur naredi od vseh strani vtis mogočne gore. Izreden pa je pogled na njegovo severno ostenje iz Gollingwinkla, lepega travnatega zatrepa, iznad katerega se dviguje 1200m kompaktnega skalovja. Gledan z drugih strani, naredi Hochgolling vtis šele bolj z razdalje, ko se izkaže, kdo je najvišji v skupini. Če ga gledamo iz dolin, ki vodijo k njegovemu vznožju, mu nekako manjka elegance. Močnejši vtis naredijo le precejšnje višinske razlike.

Proti jugu se z vrha razteza dolg greben, v katerem je precej visokih vrhov. Ta greben deli dolini Göriach in Lessach, sicer pa glavni greben Nizkih Tur poteka v smeri vzhod-zahod.

Hochgolling - pogled proti JV

Pogled z vrha proti jugu

Hochgolling je v prvi vrsti zanimiv za planince, ki iščejo tudi nekoliko zahtevnejše pohode ali lažje plezanje. Za severno steno nimam podatkov, ali so v njej tudi težje plezalne smeri. Po drugi strani je vrh preveč strm tudi za normalno turno smučanje.

Ker se Nizke Ture raztezajo med ledeniškimi vrhovi Visokih Tur na eni strani in belimi apnenčastimi vrhovi Dachsteina na drugi, je s Hochgollinga izreden razgled na vse strani. Le težko se spomnim kaj več kot peščice vrhov, s katerih bi se videlo toliko gora, kot se jih vidi s Hochgollinga. Visoke Ture, Nizke Ture, velik del verige Severno apneniških Alp, zaobljene Gurktalske Alpe, gorske skupine na vzhodu in na jugu seveda nam tako dragi Julijci, Kamniške in Savinjske Alpe ter Karavanke.

V bližini Hochgollinga sta še dve veliki gorski znamenitosti. Če pristopamo na vrh s seve-ra, bomo verjetno parkirali pri slapovih Riesach. Ob njih gre markirana pot in vsekakor si jih je vredno ogledati. Severo-vzhodno od Hochgollinga, onstran Grei-fenberga pa leži ena najlepših visokogorskih pokrajin v Vzhodnih Alpah: Klafferkessel. Na visoki planotici je na desetine jezerc, skozi katera se pretaka bistra voda, v njih pa se ogledujejo sosednji vrhovi.

Dostop

Severni pristopi se začnejo v znanem letovišču Schladmingu, 749m, iz njega peljemo proti jugu v Untertal. Pri slapovih Riesach, 1079m, je veliko parkirišče. Do sem iz Schladminga vozi tudi avtobus.

Za pristope z juga peljemo v stranske doline iz doline Mure. Večji mesti sta Mautendorf, 1123m, in Tamsweg, 1022m. V dolino Göriach lahko peljemo do višine 1260m.

Na internetu si lahko ogledate podroben zemljevid (1:50000) na naslovu: http://www.austrianmap.at/.

Pregled tur

1. Severozahodni greben.

Normalni pristop privede na Hochgolling od severozahoda, z Gollingscharte, 2326m. To sedlo lahko dosežemo bodisi iz Golling-winkla, torej izpod severne stene, ali pa po dolini Göriachbacha. Pot do škrbine je sicer strma in naporna, ni pa nevarna.

S sedla gremo proti vrhu nekaj časa čez SZ ostenje, kmalu pa lahko izbiramo med dvema smerema:

a. Če se vzpnemo na sam severozahodni greben, nas po njem čaka nekaj mest lažjega plezanja do II. stopnje zahtevnosti.

b. Če nadaljujemo čez severozahodno steno, se večinoma držimo markirane poti, na kateri je le nekaj lažjih plezalnih mest.

1. Gollingwinkel
2. Gollingwinkel
3. Severna stena

Planinske koče

1. Gollinghütte, 1641m. Koča je odprta od sredine junija do konca septembra. Ima 80 postelj. Tel.: 03687/61350. S parkirišča pri slapovih Riesach je do koče cca 2h. Če niste ljubitelji koč, potem je čudovita možnost, da od Gollinghütte nadaljujete še slabe pol ure v zatrep pod severno steno Hochgollinga, kjer lahko prespite na prostem na livadi Gollingwinkel.

2. Landawirseenhütte, 1985m. Koča stoji zahodno od Hochgollinga, nad Göriachtal.

Kdaj na vrh?

Najprimernejši čas za vzpon je poleti in jeseni (julij-september). Spomladi bi se na smučeh dalo lepo peljati z Gollingscharte, na vrh pa v razmerah, ko je SZ stena zasnežena (ali celo poledenela) potrebujemo popolno zimsko opremo..