Hochalmspitze od jugozahoda, z vrha Säulecka.

Uvod

Hochalmspitze je najvišja in prav zagotovo tudi najlepša gora v skupini Ankogla. Od koder koli gledamo na vzhodni del glavnega grebena Visokih Tur, vedno bomo videli njene bleščeče ledenike, ki se dvigujejo iznad zelenih predgorij. Ker je tako kot večina preostalih Visokih Tur zgrajena iz čvrstega granita, bomo na njenih grebenih in stenah lahko občudovali številne stolpe in luskaste skalne oblike. Zgornje predele prekrivajo ledeniki, v nižjih pa so vododržne kamnine omogočile nastanek številnih lepih jezer.

Vrh Hochalmspitze pošilja na štiri strani dolge, ostre grebene. Tak je vtis od daleč, šele od blizu pa se nam razkrije, da je v območju glavnega vrha še več stranskih vrhov: Preiml-Spitze, Grosselend-Kopf, Schneewinkel-Spitze, Winterriegel, Kärl-Spitze itd.

Hochalmspitze od zahoda

Glavni greben Visokih Tur gre severno od masiva Hochalmspitze. Od Ankogla gre proti JV stranski greben, ki se povzpne na Großelend-Kopf, enega od predvrhov Hochalmspitze. Z Großelend-Kopf gre proti V stranski greben, v katerem stoji vitka Preimlspitze (3133m). Vmes je škrbina Preimlscharte (2950m), čez katero gre eden od pristopov na vrh. Ta stranski greben in greben proti Ankoglu oklepata severni ledenik - Grosselendkees. Močan stranski greben gre z vrha tudi proti JZ, na sosednji vrh Säuleck. V tem grebenu so vrhovi: Winkel-Spitze, 3112m, Schneewinkel-Spitze, 3016m in Gussenbauer-Spitze, 2978m. Med SZ in JZ grebenom leži zahodni ledenik - Winkelkees. Z njega gre ne vrh nekaj strmih žlebov, ki omogočajo spomladi in zgodaj poleti tudi ledne ture. Z vrha gre dolg stranski greben tudi proti JV. Na J strani gore so še ostanki ledenika Trippkees, na V strani pa se razteza razsežen ledenik Hochalmkees. Ta je sicer ponekod razpokan, a omogoča med drugim tudi dolg in lep turni smuk.

Kareckova južna pobočja

Zgodovina prvega vzpona

Leta 1855 so se proti vrhu skušali povzpeti štirje možje iz Gmünda, ki jih je vodil nek lovec iz doline Malta. Zaustavila jih je velika ledeniška razpoka. Kasneje so poskusili znova, dosegli so Steinerne Männln (skalna stolpa v JV grebenu), a niso nadaljevali, čeprav je bil miren, sončen dan. Istega meseca je na goro prišel Martin Krall s tovariši, a v gosti megli so se namesto na glavni vrh povzpeli na sosednji vrh Großelendkopf. Avgusta 1859 je Anton fon Ruthner dosegel 3346m visoki predvrh, Schneeige Hochalmspitze, a se ne on, ne njegov vodnik nista drznila povzpeti po ostrem vršnem grebenu na glavni vrh (le 5-10 minut). Tako je le nekaj dni kasneje, 15. avgusta, prišel na goro znameniti Paul Grohmann in pobral vse lovorike.

Hochalmspitze od vzhoda

Čemu na vrh?

Hochalmspitze je v prvi vrsti cilj izkušenih gornikov in turnih smučarjev. Čeprav je v okolici kar nekaj planinskih koč, pa noben vzpon na vrh ni prav lahek. Narava v tem masivu je dokaj neokrnjena, tu ni nobenih žičnic ali smučišč. Seveda pa je v koncu doline Malta (in tudi Gößgrabna) veliko akumulacijsko jezero. Da si zasluži razsežen razgled z vrha, mora biti planinec sposoben lažjega plezanja, vešč pa tudi hoje po ledenikih. Poleti ne prvo, ne drugo ni zahtevno, a na teh višinah so razmere lahko zelo spremenljive. Deli nekaterih pristopov so tudi zelo strmi in izpostavljeni. Kljub vsemu naštetemu je vzpon na Hochalmspitze eden najbolj zaželenih ciljev v tem delu Alp.

1. Pogled z vrha vzdolž JV grebena
2. Zahodna obzorja

Dostop

Severni, vzhodni in južni dostop imajo vsi za izhodišče lepo dolino Malta, v katero zavijemo pri slikovitem Gmündu.

1. Za južni pristop že kmalu na začetku Malte zavijemo levo v ozki Gößgraben in peljemo do parkirišča pod jezerom Goßkar, 1670m. Od tod gre do Gießener Hütte, 2215m strma, za javni promet zaprta cestica, po kateri pa velja peljati s kolesom.

2. Vzhodni pristop. Ko smo skozi vas Malta, parkiramo še v dolini pri Gmünder Hütte, 1186m. Tam se v levo odcepi gozdna cesta, ki je tudi zaprta za javni promet. Od njenega konca nas do Villacher Hütte, 2194m vodi markirana pot. Koča ni oskrbovana.

3. Severni pristop. Kmalu za Gmünder Hütte je za vožnjo po cesti skozi dolino Malte treba plačati cestnino. Cesta pripelje do velikega jezu Kölnbreinsperre. Navadno je odprta od konca maja do prvega sneženja, tako da konec maja lahko služi tudi turnim smučarjem. Z velikega parkirišča pri jezu, 1950m, nadaljujemo ob jezeru še dve uri (ja, tako veliko je jezero!) do Osnabrucker Hütte, 2026m. Tudi za ta del je priporočljivo gorsko kolo.

4. Pristop od zahoda pa se začne v Mallnitzu, ki je za nas najhitreje dosegljiv z juga po cesti iz Mölltal. Iz Mallnitza peljemo še malo naprej v Seetal, nato pa se z ankogelsko žičnico zapeljemo skoraj do Hannover Haus, 2719m. Kljub tej višini pa je vzpon od koče na Hochalmspitze še zelo dolg in naporen. Druga možnost je, da iz Mallnitza peljemo v Dösenertal (z avtom lahko peljemo do višine 1400m), gremo nato do Arthur-Schmid-Haus, 2272m, in naslednji dan na Hochalmspitze čez vrh Säulecka po dolgem in zelo zahtevnem grebenu Detmolder.

Na internetu si lahko ogledate podroben zemljevid (1:50000) na naslovu: http://www.austrianmap.at/.

Pri Steinerne Männln

Pregled tur

Normalni pristopi

1. Od Gießener Hütte, 2215m. Od koče gremo na JV greben, ki ga čez strm ostanek ledenika in kratko steno (zavarovano) dosežemo pri Steinerne Männln. Nato po grebenu na vrh (delno zavarovano, lažje plezanje). F+, UIAA I. Od koče 3h 30min.

2. Od Villacher Hütte, 2194m. Proti Z na ledenik in po njem do Steinerne Männln ali na Preiml Scharte in naprej na vrh. Ledeniški vzpon (spomladi turni smuk). 3h 30min.

3. Od Osnabrucker Hütte, 2026m. Od koče ob ledeniku in zgoraj čezenj ter skozi ozebnik (v zadnjih letih poleti kopen) na Preiml Scharte in naprej na vrh. Deloma čez ledenike. 4h.

4. Detmolder Grat. Z vrha Säulecka, 3085m, (do sem 2h 30min od Arthur Schmid-Haus) gremo ves čas po veznem grebenu na vrh Hochalmspitze. Zahtevna ferata, lažje plezanje, navadno zgoraj kombinirana tura. Na turo ne pojdimo, če je v višinah veliko snega ali če je poledenelo. T vrha Säulecka 6h! Greben lahko dosežemo tudi od Giessener Hütte, od koder gre na škrbino v njem (Lassacher Winkel-Scharte, 2862m) markirana pot. Takšna tura je krajša in jo lahko kombiniramo tako, da nato sestopimo po poti, čez Steinerne Männln.

5. Od Hannover Haus, 2719m. Najprej gremo na Großelend Scharte, 2674m (cca 2 uri, markirano). S tega sedla gresta na vrh dva dolga pristopa: čez Hannover Scharte in Großelend Kopf (zahtevnosti ne poznam) ali po Cellar Weg na Lassacher Winkel-Scharte in naprej na vrh po Detmolder grebenu.

Turni smuki

Turni smučarji se na vrh vzpenjajo s severa, vzhoda in juga. Smuka na sever in vzhod sta dolga in lepa, na jug pa je prekinjen s steno pri Steinerne Männln.

Zahtevnejši vzponi

V SZ steni Hochalmspitze je možnih tudi nekaj alpinističnih vzponov (razmere so najboljše pozno spomladi in zgodaj poleti):

1. Gussenbauerrinne, 55 stopinj, 280m. Karl Gussenbauer, J. Weichslederer in Krapfl; 1871.

2. Nördlichste Rinne (Severni žleb), 55 degrees, 260m. Prvi vzpon neznan.

Planinske koče

Za vzpon na Hochalmspitze so planinske koče dobrodošle, seveda pa si lahko prinesete tudi spalne vreče in spite zunaj.

1. Gießener Huette, 2215m. Stoji J od vrha, nad dolino Gößgrabna. S parkirišča do koče je 1h 30min hoje (ali strmega bicikliranja). Koča je odprta od začetka julija do konca septembra. Tel.: 04733/336.

2. Villacher Huette, 2194m. Stoji pod moreno ledenika Hochalm. S parkirišča pri Gmünder Hütte je dosegljiva v 3 urah. Koča ni oskrbovana. Tel.: 04242/431053.

3. Osnabrucker Hütte, 2026m. Stoji nad zgornjim koncem umetnega jezera Kölnbrein. S parkirišča do nje rabimo 2 uri (s kolesom manj). Koča je odprta od srede junija do konca septembra. Tel.: 04783/211139159.

4. Hannoverhaus, 2719m. Je že precej oddaljena od Hochalmspitze, stoji nad zgornjo postajo ankogelske žičnice. Odprta je od začetja julija do konca septembra. Tel.: 0664/1619367.

5. Celler Huette, 2240m. Stoji zahodno od vrha Hochalmspitze. Od Hannoverhaus je dosegljiva v 3-4 urah, naravnost iz Mallnitza pa v 5 urah. Koča ni oskrbovana in jo lahko uporabljamo od konca junija do začetka oktobra.

Kdaj na vrh?

najprimernejši čas za vzpon je poleti in jeseni. V današnjem času, ko hitro pobira ledenike, se razmere iz leta v leto spreminjajo. V preteklosti je bil najbrž pristop po JV grebenu razmeroma lahek, takoj ko si dosegel Steinerne Männln. Danes se lahko zgodi, da z grebena poleti ne moreš več na ledenik, zgoraj pa so posamezni predeli še poledeneli.

Kar zadeva turno smučanje, je najboljši čas zanj spomladi. Vendar je dobro, če sneg leži prav do doline Malte, saj je izhodišče že na 1200 metrih. Cesta k jezu je odprta šele konec maja, cesto v Goßkar pa menda odprejo šele konec junija.

Razmere si lahko ogledate tudi na tej web kameri.