Na sliki sem jaz. Shay. Ko sem bil se majhen.
Moja clovekinja pravi, da sem zgledal Bob. Se dobro, da nisem
Bob. To bi bilo nadvse ponizujoce. Skoraj tako kot Dragoljubce.
Ali Boris.
Si zamislite travmaticne trenutke na travniku pred tropom psov
in te tvoj clovek poklice Bob. Ali Dragoljubce. Ali Boris. Brrrr...
Pa da zacnem na zacetku. Na zacetku je bila tema. In tesno. A
vendar toplo in prijetno. Pa ni dolgo trajalo. Preden sem vedel,
me je nek clovek potegnil iz te topline na mraz in zrak in svetlobo
in nesteto vonjev. Najprej sem se pocutil nadvse nesrecno, a ko
sem dobil v usta nekaj, cemur je mehka topla rec rekla cucelj in
sebe predstavila kot mamo, sem se precej pocutil bolje. Nekaj,
cemur se rece mama, ze ne more biti slabo sem si mislil, cucelj
pa je bil vec kot odlicen. Poln dobrega mleka. In ko nisem mogel
vec cuzljati sem se pocutil se bolje. In ko me je mama polizala
vsepovprek sem bil preprican, da ga ni boljsega obcutka.
Vse dokler nisem zaspal.
Brz ko sem se zbudil, sem pomislil na cucelj. In mamo. Disala je
prav zraven mene in tudi cucelj je bil prav blizu. Ravno, ko sem
ga zelel zgrabiti, se je nekdo vrinil! Nekdo, ki se ga spomnim se
iz teme. In vzel je MOJ CUCELJ! Spomnim se, da sem bil precej
nezadovoljen, skoraj jezen. Ugriznil sem ga v uho. Kakor mocno
sem mogel brez zob. In se enkrat. Pa se s sapo sem ga v oko sunil.
To je bilo dovolj, da je nepridiprav spustil moj cucelj. Grdo ga
je poslinil vam povem, a kot hitro je priteklo ven mleko, to ni
bilo vec vazno. Bil je to moj najljubsi cucelj. Drugi zgoraj.
Fantasticno veste...sest cucljev. A vseeno je oni prvi prav najboljsi.
Ugotovil sem tudi, da mama govori. In veliko ve.
Tako sem jo povprasal:"Kdo je vzel moj cucelj?"
Moja mama je imela lep glas. Globok. Polizala me je po glavi in
objasnila, da nisem sam. Se trem drugim je mama. Prav tako lustnim
kot jaz. V to nisem popolnoma verjel. Pa kaj ko nisem nic videl...
In takrat me je presunilo. Nic ne vidim!
"Mama, slep sem ! ", sem zakrical.
Pa se je mama samo zasmejala in pojasnila, da nihce od nas, psov,
ne vidi prve dni. Da se bodo neke odprtine na moji glavi, ki jim
je rekla oci, sele kasneje odprle. In takrat bom videl vse. Njo,
pa cucelj, pa ostale tri. Bratca in sestrici. Govorila je se o
mnogih cudnih stvareh, ki jih bom videl. Njene besede so kaj kmalu
postale samo prijeten zvok. Zaspal sem s cucljem v ustih.
Copyright �2003 Ilonka Krajnc
Click here for complete details
