NE NATO demonstracije

Vsesplo�ne demonstracije proti NATO paktu, od 7. do 10. novembra 2002 v Ljubljani. Vljudno vabljeni.

Za ve� informacij si preberite poziv za demonstracije.

NO NATO demonstration

R� KOMENTAR, 7. oktober 2002

Ponavljamo: smo gibanje za pravi�nej�o globalizacijo!!!

Zdi se, da se tako poimenovani �antiglobalizem� z zaletom vra�a nazaj na naslovne strani �asopisov. Demonstracije proti imperialisti�ni politiki Busha in Blaira, protesti ob sre�anju Svetovne Banke ter Mednarodnega Denarnega Sklada v Washingtonu, �akajo pa nas �e novembersko zasedanje Svetovne Trgovinske Organizacije v Avstraliji in pa vrh Nata isti mesec v Pragi. �aka nas vro�a jesen, ki bo nedvomno minila v znamenju simboli�nih mno�i�nih demonstracij proti vojni ideologiji in institucijam kapitalisti�ne globalizacije.

Svetovni main stream mediji o demonstracijah poro�ajo zelo povr�insko in nemalokrat celo ignorantsko. V praksi so tako zelo raz�irjene razne votle fraze, kot sta: �na protestih se je zbralo veliko nasprotnikov globalizacije� ali pa �ulice so preplavili antiglobalisti�. Oznako �antiglobalist�, ki je kve�jemu napa�na in brezpredmetna, so izumili zahodni korporacijski mediji, da bi diskvalificirali gibanje, ki se bori proti kapitalisti�nem vodenju vsega sveta. Oznaka �antiglobalist� namre� �e sama po sebi nosi negativno konotacijo. 

Zahodni korporacijski mediji se nenehno zatekajo h prirejeni manipulativni retoriki, ki slu�i precizno dolo�enim �vi�jim ciljem�. Te cilje lahko razdelimo na dve skupini: diskvalifikacija nasprotnikov sistema in pa zagotavljanje legitimnosti sistemu samemu. 

Primeri so vse okoli nas. Zahodni mediji palestinske borce za svobodo ozna�ujejo za skrajne�e, do njihovih okupatorjev pa so veliko bolj prizanesljivi. Ko je namre� izraelska vojska pred nekaj leti v zasedah pobijala palestinske aktiviste, je angle�ka novinarska hi�a BBC svojim poro�evalcem prepovedala uporabljati besedo �atentat�. �Usmerjeni uboj� se pa� sli�i veliko bolj civilizirano. 

Vrnimo se nazaj h �antiglobalizmu�. Velja postaviti vpra�anje, komu pravzaprav lahko pripi�emo ta zna�aj. Oznaka �antiglobalizem� predpostavlja nasprotovanje vklju�evanju v globalne procese, postavljanje pomena lokalne hegemonije pred globalno heterogenostjo, nasprotovanje multikulturalnosti in zagovarjanje tako imenovanih nacionalnih interesov. Te lastnosti pa, prej kot kaj drugega, odsevajo podobo evropskega populisti�nega neofa�izma. 

Za tipi�ne antiglobaliste lahko naprimer ozna�imo Heiderjeve svobodnjake ali Le Pen - ovo Francosko Nacionalno Fronto. Obe stranki svoje politi�ne pragrame gradita predvsem na populisti�nem protekcionizmu nacionalnega gospodarstva in ostrem napadanju migrantskih delavcev. Za obe stranki je zna�ilno, da se v javnosti predstavljata kot za��itnik doma�e delovne sile in nacionalne identitete, ki vsebolj izginja.

Francoska Nacionalna Fronta je v sredini devetdesetih let spro�ila �Kampanijo proti globalizaciji�, v kateri je Evropsko Unijo obsodila za tehnokratsko in zahtevala njen umik iz Svetovne Trgovinske Organizacije. Temelj kampanije je le�al v strankinem zavra�anju tako imenovane globalne dr�ave in povzdiganjem nacionalne suverenosti ter superiornosti. Le Pen - ova Nacionalna Fronta je globalno dr�avo ozna�ila za ameri�ki projekt, preko katerega posku�ajo ZDA vsiliti svojo anglo - saksonsko kulturo francosko govore�emu svetu. 

Podobno kampanijo pod nazivom �Najprej Avstrija!� je spro�ila Heiderjeva svobodnja�ka stranka. Od velikega zagovornika Evropske Unije se je Heider pred nekaj leti prelevil v gore�ega nacionalista. Heider je svojo populisti�no kampanijo za�el z obsojanjem tako imenovanega �imperializma nem�ke marke�, ker je v sredini devetedesetih okoli 80% tujih investicij v Avstrijo pri�lo iz Nem�ije. Svobodnjaki svoj �antiglobalizem� razvijajo na stalnih smernicah rasizma in regionalnega patriotizma.

Ponoven vzpon antiglobalizma �e mo�no najeda enotnost Evropske Unije, ki se s tem o�itno ne zna u�inkovito spopasti. Neofa�isti�ne stranke se v vseh evropskih dr�avah prebijajo v predstavni�ka telesa in imajo z vsakimi novimi volitvami ve�ji vpliv na politi�ne odlo�itve in razmere. Evropo tako spet ogro�ata rasizem in sovra�tvo. Dobrodo�li nazaj v letu 1922.

Aktivisti�na gibanja, ki nasprotujejo in demonstrirajo proti izkori��evalski politiki svetovnih finan�nih in kapitalisti�nih institucij, nimajo ni� skupnega z antiglobalizmom. Te skupine se borijo za mir, ve� pravice v svetu, odpis dolga nerazvitim dr�avam, pravi�no razdelitev dobrin, za �istej�e okolje, dostop do zdravil in pitne vode za VSE ljudi in tako naprej. Zato se to gibanje tudi upravi�eno imenuje �Gibanje za pravi�nej�o globalizacijo�. Le zapomnite si to, kajti dobro bo poznati razliko na tisti dan, ko se bo za�ela svetovna revolucija in bo treba izbrati stran. 

Preberite tudi ostale komentarje:

• KAJ JE "NOVA NATOVA STRATEGIJA" IN KAJ BI VSTOP V NATO POMENIL ZA SLOVENIJO - dol�nost sodelovanja v Natovih operacijah v tujini, pove�anje vlaganja sredstev v voja�ke namene in mo�nost namestitve jedrskega oro�ja na njeno ozemlje. Kaj zakrivajo oblastniki in kje nam la�ejo! Ali lahko �e vedno mirno prena�amo njihovo sprenevedanje? Ya basta! Analiza je bila v izvirniku objavljen na Ianini spletni strani: http://iana11.tripod.com

• Poro�ilo policijske brutalnosti v Washingtonu - o nedavnih protestih za bolj�o in pravi�nej�o globalizacijo v glavnem mestu ZDA so mediji zamol�ali zgodbe o policijski brutalnosti nad mirnimi protestniki. Zapirali in stradali so tako mirne protestnike in protestice kot tudi naklju�ne mimoido�e. Preberite poro�ilo s prv roke. �e vam ni jasno, kak�ne so bile zahteve protestnikov pa si preberite tukaj.

• Arrogance at the Podium - komentar - Bush prepri�uje svet, o nujunosti vojn! Bush resni�no ho�e vojno! Bush, samo Bush i��e vedno nove puhle izgovore. v angle��ini.

• Ali se Sloveniji res obetajo NATO baze? - komentar - �e Slovenija, mo�nemu javnemu nasprotovanju navkljub, pride v NATO pakt, bo vsaka slovenska voja�nica postala NATO paktova baza... Preberite nekaj kratkih uvodnih temeljev za nadaljno seznanjanje z analizo.

• Aktivisti�ni Ira�ki mirovni�ki tim - komentar - ZDA in Velika britanija nameravata za�eti vojno v Iraku in i��eta podporo tudi pri NATU. V Irak se bodo podali mirovni�ki aktivisti, ki bodo kot �ive tar�e "branili" civilne objekte, pred napadih na civilne objekte, ki se jih v takih primerih poslu�ujejo ZDA.

• Globalizacija proti globalni zavesti - komentar - Iz prijatelskega, enakovrednega odnosa ste nas, voljeni gospodje, v desetih letih speljali v odnos gospodar/slu�abnik; in sedaj nam z vztopom v Nato vsiljujete odnos partner/sovra�nik. Vsiljujete nam sovra�tvo in strah. V imenu koga torej govorite, ko re�ete Slovenija in Slovenci?

• V ZDA vlada stroga cenzura nad objavo informacij - komentar - pri �Projektu Cenzurirano� objavili seznam najve�jih zgodb, ki so jih v tem letu cenzurirali ameri�ki korporativni mediji.

• Jesenska radijska �ola neoliberalnega kapitalizma - preprosta razlaga ameri�kega in ostlih korporativizma na primeru vzreje krav... na malo �aljiv a na �alost ZELO resni�en na�in predstavljene napake globalizma - komentar sli�an na Radiu �tudent,

• ZDA napadajo Irak le zaradi nafte - oz. kaj je podpredsednik ZDA Dick Cheney delal od zalivske vojne pa leta 2002. Napadi na Irak niso potrebni zaradi zagotavljanja svetovne varnosti, temve� boja za prevlado nad naftnimi pipicami Perzijskega zaliva. Preteklost ameri�kih visokih politikov jasno ka�e na lakomnost in bolestno �eljo po izkori��anju bogastev Bli�njega vzhoda zaradi �esar so pripravljeni lagati sebi in svetu, ter se z krvjo dogopati do �rnega zlata! - komentar sli�an na Radiu �tudent,

• Hiro�ime in nagasakiji tretjega tiso�letja?! - ameri�ke nuklearne gro�nje, nikoli kon�ana hladna vojna, Bushev primitivizem - komentar sli�an na Radiu �tudent, 12. avgust 2002,

• Kdo je najbolj globalen? - komentar in kratka razlaga namena delovanje "antiglobalistov" (oz. gibanja za bolj�o globalizacijo) - kaj pravzaprav sploh ho�ejo, na kaj opozarjajo in proti kak�ni globalizaciji se borijo,

• Volitve za predsednika Srbije - komentar sli�an na Radiu �tudent, 7. avgust 2002,

• Tur�ija kon�no za�enja sprejemati kurde kot ljudi? - komentar sli�an na Radiu �tudent, 6. avgust 2002,

• Aktualni komentar o krizi v Ju�ni ameriki - sli�an na Radiu �tudent, 5. avgust 2002,

• Dan beguncev - v angle��ini, aktualni komentar ob dnevu beguncev objavljen na spletnem magazinu Blue Green Earth,

• Javna razprava, ki to ni - Komentar vklju�evanja v NATO in delovanja slovenskih oblasti, sli�an na Radiu �tudent, 22. april 2002,

• Fuck of Oil - zakaj ZDA utvarjajo vojne proti terorizmu, la�ejo celemu svetu in pobijajo nedol�ne?- NAFTA, NAFTA, NAFTA!!! - komentar sli�an na Radiu �tudent, 15. april 2002,

• Komentar militaristi�nega razuzdanstva slovenskih oblastnikov - sli�an na Radiu �tudent, 10. april 2002.