|
NE NATO demonstracije |
||
|
Vsesplo�ne demonstracije proti NATO paktu, od 7. do 10. novembra 2002 v Ljubljani. Vljudno vabljeni. Za ve� informacij si preberite poziv za demonstracije. |
||
|
NO NATO demonstration |
||
|
R� KOMENTAR |
||
|
V ZDA vlada stroga cenzura nad objavo informacij Neodvisni mediji, kakor tudi mnogi main stream novinarji �irom sveta, se nenehno soo�ajo z razli�nimi oblikami dr�avne represije, izklju�enostjo, javno netoleranco in celo s smrtnimi gro�njami. Najpogostej�i �neza�eljeni spremljevalec� novinarjev pa je cenzura. �Projekt Cenzurirano� je skupina dvestotih ameri�kih raziskovalcev medijev. Skupina ima sede� na dr�avni univerzi Sonomi, sestavljajo pa jo tamkaj�nji �tudentje, profesorji, strokovni medijski ter politi�ni analitiki in novinarji. Ta teden so pri �Projektu Cenzurirano� objavili seznam najve�jih zgodb, ki so jih v tem letu cenzurirali ameri�ki korporativni mediji. Med ve� kot devetsto preu�evanimi zgodbami jih je bilo na koncu izbranih petindvajset. Peter Phillips, direktor �Projekta Cenzurirano� je ob tej prilo�nosti povedal: �Cenzuro medijev definiramo kot vsako vme�avanje v prost pretok informacij. Korporativni mediji v Ameriki se primarno osredoto�ajo na razvedrilne zgodbe, medtem ko so mnoge pomembne novice, ki bi morale dose�i ameri�ko javnost, preprosto pometene pod preprogo in jih nadomestijo zgodbe o seks �kandalih �hollywoodskih� zvezdnikov.� Tradicionalna podelitev nagrad avtorjem najpomembnej�ih cenzuriranih novic bo potekala v prostorih univerze Sonome v soboto 28. septembra, dogajanje pa bo prena�al lokalni radio. Tudi na Radiu �tudent se pridru�ujemo �estitkam nagrajencem in njihovim neobjavljenim zgodbam posve�amo dana�nji OFF. Poslu�ate necenzurirani in edini slovenski neodvisni medij, Radio �tudent! ...ameri�ka vlada podpira mno�i�ne umore v Kolumbiji... ...dvojne igre CIE v Makedoniji... ...ZDA namerno uni�ile ira�ke vodovodne sisteme... ...multinacionalke pred dokon�no privatizacijo javnih slu�b... Svetovna Trgovinska Organizacija si prizadeva sprejetje �Splo�nega sporazuma o trgovini z javnimi slu�bami�. Sporazum bi vodil do privatizacije skoraj vseh dr�avnih javnih slu�b in s tem omogo�il multinacionalkam, da upravljajo z njimi. Dr�ave, ki bi se izmikale privatizaciji, bi doletele sankcije. Najve�krat se omenjajo �olstvo, zdravstvo in voda. Njihova privatizacija bi pomenila skokovito rast cen teh storitev, dr�avljani pa bi isto�asno tudi izgubili demokrati�en nadzor nad javnimi slu�bami. Busheva administracija je pod vplivom doma�ih naftnih korporacijskih lobijev �e mesece pred lanskim 11. septembrom zahtevala od FBI, da ustavi preiskavo o teroristi�nih aktivnostih Osame bin Ladna. Namestnik direktorja urada FBI, John O�Neil, naj bi ravno zaradi tega tudi odstopil julija lani. Bela Hi�a se je medtem neuradno sestajala s predstavniki Talibanov. Zadnjikrat so se fundamentalisti sre�ali le 5 tednov pred teroristi�nimi napadi, v katerih je umrl tudi John O�Neil - in sicer v WTC-ju. Zdru�ene dr�ave Amerike z izgovorom �vojne proti drogam� namenjajo kolumbijski desni�arski vladi za milijardo dolarjev voja�ke pomo�i na leto. Poleg tega ZDA tudi usposabljajo kolumbijske voja�ke oficirje, med katerimi jih veliko kon�a v paravoja�kih enotah. Te pa so odgovorne za poboje 20.000-ih civilistov na leto, v glavnem kmetov in sindikalnih delavcev, ki se upirajo izkori��evanju ameri�kih multinacionalk. V Pentagonu se tega zavedajo in podatke �e ves �as vestno prikrivajo. CIA in britanske posebne voja�ke enote so naskrivaj urile in oboro�evale uporni�ke Albance v Makedoniji. Na�rt je bil namerno destabilizirati regijo, da bi ta po dr�avljanski vojni pre�la pod kontrolo zahodnih voja�kih sil. V ozadju naj bi spet bili gospodarski interesi angle�ko - ameri�kih naftnih korporacij, ki si �e dalj �asa prizadevajo vzpostaviti gospodarski nadzor nad ju�no - balkansko regijo. Tako je �e v pripravi na�rt za naftovod, ki bo potekal od Bolgarije, prek Makedonije do Albanije. Med Zalivsko Vojno je ameri�ka vojska na�rtno uni�evala ira�ke vodovodne sisteme, nato pa pri Zdru�enih narodih izsilila gospodarske sankcije proti Iraku, ki so se nana�ale tudi na sredstva za �i��enje vode. Kar je posledi�no za seboj pustilo na stotiso�e mrtvih, predvsem otrok. �est dokumentov pridobljenih iz rok Obrambne Obve��evalne Agencije dokazuje, da so se v Pentagonu zavedali posledic svojih dejanj. Ne glede na to, zadnji, �esti dokument govori o razvoju propagandne strategije, ki bi krivdo za pomanjkanje pitne vode zvrnila na Sadama Husseina. Medtem ko Pentagon razvija nove tipe jedrskega oro�ja, ogromno denarja namenja tudi posodobitvi zastarelih nuklearnih bomb. V nadaljnem desetletju, ocenjujejo analitiki, bo tovrstno voja�ko posodabljanje ameri�ke davkopla�evalce stalo pribli�no osem milijard dolarjev. Dodatnih �tiri do �est milijard pa bo potrebnih za obnovo produkcijskih sposobnosti podzemnih tovarn plutonija. V Zdru�enih dr�avah Amerike vlada stanovanjska kriza, ki je do sedaj prizadela �e �est milijonov ljudi. Kriza je posledica izgube milijona in pol poceni stanovanj in novih tr�nih razmer, ki skokovito dvigajo cene nepremi�ninam. Ocenjujejo, da �e na milijone otrok �ivi v podstandardnih in celo nevarnih stanovanjih. V New Yorku prebiva v zato�i��ih �e 30.000 ljudi, v Chicagu pa je �tevilka brezdomcev narasla na 50.000. Na drugi strani pa je 'Vladna administracija za nepremi�nine' z uvedbo novih tr�nih razmer �e zaslu�ila 5 milijard dolarjev.
Podelitev nagrad avtorjem najve�jih cenzuriranih zgodb, ki bo potekala na univerzi Sonomi, je veliko simboli�no dejanje. �ivimo namre� v �asu, ko korporacijske la�i oblikujejo dru�beno kvazi realnost, zato vloga svobodnega in neodvisnega novinarstva postaja vsebolj pomembna. Tu smo, da povemo vsem skorumpiranim korporacijam in militaristi�nim vladam: "Raj�i pokopljite svoje mrtve, ne pa resnice!" Naj �ivijo neodvisni mediji! Preberite tudi ostale komentarje:
|
||
|