|
NE NATO demonstracije |
||
|
Vsesplo�ne demonstracije proti NATO paktu, od 7. do 10. novembra 2002 v Ljubljani. Vljudno vabljeni. Za ve� informacij si preberite poziv za demonstracije. |
||
|
NO NATO demonstration |
||
|
R� KOMENTAR |
||
|
Ali se Sloveniji res obetajo NATO baze? Vse ka�e, da se bodo na novemberskem vrhu Nata v Pragi uresni�ile napovedi o obse�ni �iritvi zavezni�tva. Ameri�ki kongres je prej�nji teden objavil, da bo med devetimi kandidatkami, ki �akajo na vstop, povabljenih sedem. Med njimi tudi mala Slovenija. Predstavniki Bele Hi�e so se o�itno odpovedali zahtevam, da mora doma�a oblast zagotoviti visoko javno podporo pridru�itvi Natu. Na�i politiki lahko tako od sedaj naprej bolj samozavestno kle�eplazijo po Washingtonu. Nedolgo nazaj se je v Pentagonu oglasil na� minister za obrambo, Anton Grizold in svojim ameri�kim gospodarjem poro�al o usposobljenosti slovenske vojske ter predstavil nacionalno obrambno strategijo. �Vrli mo�je� so se baje pogovarjali �e kar o obdobju po povabilu Slovenije v Nato. Okvir njihovih pogovorov je najverjetneje zajemal obi�ajne tematike kot so profesionalizacija vojske, novi nakupi zastarelega ameri�kega oro�ja, sodelovanje v mirovnih operacijah in podobno. Kljub vsemu pa trditve gospodov iz Pentagona, da bomo sprejeti v Nato zaradi usposobljenosti na�e vojske in njenega sodelovanja v mirovnih operacijah, ne zvenijo preve� prepri�ljivo. Prvo kot prvo, slovenska vojska ni sposobna niti, da za��iti samo sebe, sodelovanje v mirovnih misijah na Balkanu pa lahko pripi�emo zgolj na�emu poznavanju jezikov in situacije. Sploh pa, �e sta kriterija usposobljenosti vojske in sodelovanja v mirovnih operacijah res toliko pomembno merilo za vstop v Nato, kako to, da sta se med bodo�imi povabljenci zna�li tudi Romunija in Bolgarija? To sta namre� dr�avi, ki sta s svojimi gospodarskimi, voja�kimi in demokrati�nimi reformami �e vedno globoko v prej�njem stoletju. Vse ka�e, da gospodje iz Pentagona ne ponujajo pravih odgovorov na vpra�anja o �iritvi Nata. Ameri�ka politi�na analiti�arka, Jean McColister, je pred nekaj tedni v Sobotni prilogi Dela razglabljala o prikritih pomenih �iritve zavezni�tva. Stare �lanice Nata, z izjemo Anglije, vsebolj odtegajo podporo voja�ki politiki ZDA, zato Bela Hi�a i��e nove zaveznice v Srednji in Vzhodni Evropi. Ameri�ka vojska, ki naprimer ne sme ve� izvajati voja�kih vaj na ozemlju Nem�ije in Italije, odpira nova opori��a dlje na vzhodu. Vzemimo za primer eno izmed novih �lanic Nata - Mad�arsko, ki je potrebam Pentagona podredila cel svoj zra�ni prostor, ameri�kim vojakom pa za name�ek �e dovolila, da med vajami uporabljajo pravo strelivo. Od Slovenije ne bodo Zdru�ene dr�ave pri�akovale ni� manj, opozarja McColisterjeva. Se nam torej obetajo Natove baze in kdaj? Na prihod Natovih baz v Slovenijo opozarja mnogo razli�nih indikatorjev, ki pa v doma�i javnosti vzbujajo bolj malo zanimanja. Gremo po vrsti: na�i oblastniki se radi pohvalijo, da nas Nato potrebuje, ker izva�amo stabilnost v balkansko regijo. To pa je v bistvu dale� od resnice. Na�i politi�ni odnosi s Hrva�ko zaradi incidentov v Piranskem Zalivu �e nikoli niso bili na tako nizki ravni, �edalje slab�e pa se razumemo tudi s federacije Bosne in Hercegovine - spor le�i v trgovini. Zaradi Ljubljanske Banke ima Slovenija povrh vsega med biv�imi jugoslovanskimi republikami �e ugled prevaranta. Poleg tega je treba razumeti �e strategijo Severnoatlantskega zavezni�tva. V Natu so namre� prepri�ani, da se regijska stabilnost zagotavlja s postavljanjem voja�kih opori��. In Slovenija predstavlja imenitno izhodi��e za morebiten voja�ki poseg na Balkan. Prihod Natovih sil v Slovenijo je po vsej verjetnosti napovedala �e 'uslu�na gesta' na�ega parlamenta, ki je zgodaj letos ukinil osmi �len Pomorskega Zakona, ki je prepovedoval tujim plovilom na jedrski pogon vstop v slovenske teritorialne vode. Ukinitev osmega �lena je predlagal eden od soustanoviteljev Odbora za NATO, Janez Jan�a, ker naj �len predstavljal nepotrebno oviro za uresni�evanje slovenskih nacionalnih interesov. Lepo je vedeti, kdo in kaj nam bo v prihodnje krojilo usodo in v katerem imenu bo to potekalo. Realno vpra�anje torej je, kje bi lahko v Sloveniji v prihodnje za�ivela kak�na Natova 'bazica'. Odgovor mogo�e le�i ravno v profesionalizaciji na�e vojske. Nato namre� zahteva od Slovenije, da prepolovi �tevilo vojakov, kar bo privedlo do izpraznitve mnogih voja�kih objektov, ki jih zaenkrat �e uporabljajo naborniki. Te prostore bo najverjetneje Natova vojska. Dr�ava Slovenija tako ali tako slovi po tem, da ne zna upravljati s svojimi nepremi�ninami. Toliko torej o pogovorih ministra za obrambo Antona Grizolda, ki se je z gospodo v Pentagonu pogovarjal o plodnem obdoju po povabilu Slovenije v Nato pakt. Bodite zraven tudi v petkovem kultivatorju, v katerem se bomo o prihodu tujih vojakov pogovarjali s predstavniki slovenske oblasti. Preberite tudi ostale komentarje:
|
||
|