![]() |
|
Iz Palestine
sva pripotovali v Jeruzalem, pisano mesto nasprotij in nemira. In ko v
toplem nedeljskem popoldnevu sedi� in gleda� na Zid ob�alovanja, ostanek
�idovskega templja, in se za njim v popoldanskem soncu sveti zlata kupola
mo�eje, imenovane Sveti��e na skali, v bli�ini pa se oglasijo �e zvonovi
kr��anskih cerkva, se resni�no zave�, da si v mestu, polnem nasprotij.
Sveto mesto
Jeruzalem, v stari hebrej��ini Jeru�alajim ali "mesto miru", je vse prej
kot miren kraj. To shizofreno mesto, sti�i��e treh temeljnih svetovnih
veroizpovedi - judovske, kr��anske in islamske - je na prvi pogled misti�no
in pomirjujo�e, a obenem nadvse zmedeno. �ivljenjski ritem narekujejo �idje,
ki imajo jasno vizijo prihodnosti. V starem delu mesta, znotraj mestnega
obzidja, kjer druga ob drugi stojijo �tiri mestne �etrti - kr��anska, muslimanska,
�idovska in armenska - pa se �lovek znajde v svetu tiso�erih barv, vonjev
in jezikov. Presenetljivo je, kako se znotraj obzidja ulice stapljajo iz
ene �etrti v drugo. Tako na primer hodi� po poti Via dolorosa, Kri�evi
poti, ki iz mirne in tihe kr��anske �etrti zavije v kaoti�no in glasno
muslimansko, polno bazarjev in glasnih Arabcev. Vsake toliko �asa pa se
zaleti� �e v kak�ega ortodoksnega �ida v �rnem pla��u in s �rnim klobukom,
ki vedno hiti neznano kam.
Jeruzalemski sindrom
Tako je Joe
vsak ve�er iz torbe privlekel kos papirja, na katerega je z mirno roko
po�asi zarisoval skrbno premi�ljene pravokotnike. Ker nama radovednost
ni in ni hotela dati miru, sva ga povpra�ali, kaj za vraga po�ne. On pa
se je takoj ponosno pohvalil: "Ri�em svoj koledar od �asa Adama in Eve
in samo �e pet mesecev mi manjka do leta dva tiso�. Po tem pa tako ali
tako ne bomo ve� rabili koledarjev, kajne?". Midve sva se seveda le za�udeno
spogledali, na drugem koncu mize pa je nekdo, o�itno �e vajen Joejevih
govorov, mirno zavzdihnil in pripomnil: "Spet govori o koncu sveta!". "Ja,
samo �e Jezusa po�akamo pa gremo!" je spet glasno vzkliknil Joe in zamaknjeno
nadaljeval risanje �rt na papirju.
Popotnici iz revne de�ele Vsako dopoldne
sva se izgubili v jeruzalemskem uli�nem vrve�u, se pogajali z arabskimi
in �idovskimi prodajalci take in druga�ne �are ter vzdihovali ob bo�anskih
vonjavah, ki so se prikradle iz bli�njih arabskih sla��i�arn. Seveda ni
trajalo dolgo, pa sva �e sedeli v kak�ni od njih in se veselo mastili z
baklavami ter se "z rokami" pogovarjali s celo dru�ino arabskega �efa trgovinice,
ki se je radovedno zbrala okrog najine mize. �ivljenje
na drugi strani zidov starega mestnega jedra pa ima povsem druga�no podobo,
zelo moderno in zahodnja�ko. Amerikanizacija je prisotna prav na vsakem
koraku, prav tako kot je na vsakem koraku mo� sre�ati vojaka ali pa kar
dr�avljana v civilu, ki ima na rami oprtano brzostrelko ali za pasom kako
drugo strelno oro�je. Ni� kaj pomirjujo�e. V novem delu Jeruzalema sva
do�iveli tudi dogodek, ki je sicer del izraelskega vsakdanjika, a vsekakor
ne najinega. Sedeli sva na klopici pred McDonaldsom in z zanimanjem opazovali
mimoido�e. Kar na lepem je do naju pritekel prebledel policaj in nama z
resnim glasom rekel, naj greva sedet na drug konec ulice, ker bodo prostor
pred McDonaldsom izpraznili zaradi suma podtaknjene bombe. Ulico so zaprli,
okrog postavili ograje in v restavracijo poslali specialiste za deaktiviranje.
"Eh, saj ne bo ni�. Vsak dan nekdo "pozabi" kak�no vre�ko na cesti in takoj
prite�ejo policaji ter zaprejo polovico mesta!", je negodoval mlad Izraelec
poleg naju. Na sre�o res ni bilo ni�, a sva se vseeno od tam kar hitro
pobrali.
De�ela oro�ja
__ Za konec
�e nekaj utrinkov s poti:
THE END
|
|
SINAJ JORDANIJO in PALESTINO |