Iz Palestine sva pripotovali v Jeruzalem, pisano mesto nasprotij in nemira. In ko v toplem nedeljskem popoldnevu sedi� in gleda� na Zid ob�alovanja, ostanek �idovskega templja, in se za njim v popoldanskem soncu sveti zlata kupola mo�eje, imenovane Sveti��e na skali, v bli�ini pa se oglasijo �e zvonovi kr��anskih cerkva, se resni�no zave�, da si v mestu, polnem nasprotij.
 
 

Herod's Gate pred vhodom v staro mestno jedro Jeruzalema

Sveto mesto Jeruzalem, v stari hebrej��ini Jeru�alajim ali "mesto miru", je vse prej kot miren kraj. To shizofreno mesto, sti�i��e treh temeljnih svetovnih veroizpovedi - judovske, kr��anske in islamske - je na prvi pogled misti�no in pomirjujo�e, a obenem nadvse zmedeno. �ivljenjski ritem narekujejo �idje, ki imajo jasno vizijo prihodnosti. V starem delu mesta, znotraj mestnega obzidja, kjer druga ob drugi stojijo �tiri mestne �etrti - kr��anska, muslimanska, �idovska in armenska - pa se �lovek znajde v svetu tiso�erih barv, vonjev in jezikov. Presenetljivo je, kako se znotraj obzidja ulice stapljajo iz ene �etrti v drugo. Tako na primer hodi� po poti Via dolorosa, Kri�evi poti, ki iz mirne in tihe kr��anske �etrti zavije v kaoti�no in glasno muslimansko, polno bazarjev in glasnih Arabcev. Vsake toliko �asa pa se zaleti� �e v kak�ega ortodoksnega �ida v �rnem pla��u in s �rnim klobukom, ki vedno hiti neznano kam. 
 

Jeruzalemski sindrom

Jeruzalem ima za nekatere tako neverjetno "duhovno" mo�, da marsikdo od nedol�nih obiskovalcev tam ostane za vedno. Mnogo turistov je �e podleglo t.i. "jeruzalemskemu sindromu", posebni vrsti du�evne motnje, ko �lovek �ivi v iluziji, da je on sam ena od bibli�nih oseb - Jezus, Mojzes, Devica Marija ipd. Enega izmed njih sva imeli prilo�nost spoznati tudi sami in razvozlati uganko neskon�nega �akanja. �e �est let namre� �ivi v hostlu za popotnike v samem centru starega Jeruzalema in se od tod sploh nikamor ne premakne. Ameri�an Joe je s svojimi raztrganimi �kornji, gosto brado in glasnimi monologi resni�no maskota hostla Black Horse in prav zaradi njega na dvori��u, kjer se zve�er zbirajo ostali popotniki in si izmenjujejo vtise, nikoli ni dolg�as.

Tako je Joe vsak ve�er iz torbe privlekel kos papirja, na katerega je z mirno roko po�asi zarisoval skrbno premi�ljene pravokotnike. Ker nama radovednost ni in ni hotela dati miru, sva ga povpra�ali, kaj za vraga po�ne. On pa se je takoj ponosno pohvalil: "Ri�em svoj koledar od �asa Adama in Eve in samo �e pet mesecev mi manjka do leta dva tiso�. Po tem pa tako ali tako ne bomo ve� rabili koledarjev, kajne?". Midve sva se seveda le za�udeno spogledali, na drugem koncu mize pa je nekdo, o�itno �e vajen Joejevih govorov, mirno zavzdihnil in pripomnil: "Spet govori o koncu sveta!". "Ja, samo �e Jezusa po�akamo pa gremo!" je spet glasno vzkliknil Joe in zamaknjeno nadaljeval risanje �rt na papirju. 
 

Popotnici iz revne de�ele

Vsako dopoldne sva se izgubili v jeruzalemskem uli�nem vrve�u, se pogajali z arabskimi in �idovskimi prodajalci take in druga�ne �are ter vzdihovali ob bo�anskih vonjavah, ki so se prikradle iz bli�njih arabskih sla��i�arn. Seveda ni trajalo dolgo, pa sva �e sedeli v kak�ni od njih in se veselo mastili z baklavami ter se "z rokami" pogovarjali s celo dru�ino arabskega �efa trgovinice, ki se je radovedno zbrala okrog najine mize. 
Kmalu sva ugotovili, da nama dejstvo, da sva iz Slovenije, lahko mo�no pomaga pri zni�evanju cen med izraelskimi trgovci. Ko naju je nek trgovec vpra�al, od kod sva, sva v en glas odgovorili, da iz Slovenije. Pomilovalno naju je pogledal in rekel: "Ah, Slovania, poor country� I'll give you discount!". Res da kot �tudentki nisva ravno premo�ni, a vseeno se nama najini ljubi sonarodnjaki zaenkrat �e ne zdijo tako zelo obubo�ani!

�ivljenje na drugi strani zidov starega mestnega jedra pa ima povsem druga�no podobo, zelo moderno in zahodnja�ko. Amerikanizacija je prisotna prav na vsakem koraku, prav tako kot je na vsakem koraku mo� sre�ati vojaka ali pa kar dr�avljana v civilu, ki ima na rami oprtano brzostrelko ali za pasom kako drugo strelno oro�je. Ni� kaj pomirjujo�e. V novem delu Jeruzalema sva do�iveli tudi dogodek, ki je sicer del izraelskega vsakdanjika, a vsekakor ne najinega. Sedeli sva na klopici pred McDonaldsom in z zanimanjem opazovali mimoido�e. Kar na lepem je do naju pritekel prebledel policaj in nama z resnim glasom rekel, naj greva sedet na drug konec ulice, ker bodo prostor pred McDonaldsom izpraznili zaradi suma podtaknjene bombe. Ulico so zaprli, okrog postavili ograje in v restavracijo poslali specialiste za deaktiviranje. "Eh, saj ne bo ni�. Vsak dan nekdo "pozabi" kak�no vre�ko na cesti in takoj prite�ejo policaji ter zaprejo polovico mesta!", je negodoval mlad Izraelec poleg naju. Na sre�o res ni bilo ni�, a sva se vseeno od tam kar hitro pobrali.
 

De�ela oro�ja 

Tudi slu�enje voja��ine ima tam povsem druge dimenzije in pomene. V Izraelu namre� vsak zdrav osemnajstletnik in osemnajstletnica po kon�ani srednji �oli odide na triletno slu�enje voja�kega roka, �e je mo�ki, oziroma dvoletno, �e je �enska. Na to so neznansko ponosni in tega ne jemljejo kot obveznost, pa� pa kot nekak�en podalj�ek izobra�evanja ali celo po�itnikovanje. Ko sva oni dan posedali na avtobusni postaji in obkoljeni med brzostrelkami (o.p.- slovitimi uziji) �akali na medkrajevni avtobus, je k nama prisedla mlada izraelska vojakinja, s katero sva se zapletli v zanimiv in pou�en pogovor. Nisva se mogli na�uditi, kako lahko tako drobno dekletce naokoli prena�a te�ak in grozovit kos kovine ter se ob tem �e prisr�no smeji. Dekle je s ponosom govorilo o tem, kako v �ast ji je, da lahko slu�i svoji dr�avi in da je zelo sramotno, �e ne odslu�i� vojske, pa �e kako cele generacije odidejo v vojsko hkrati, tako da je vse skupaj prav zabavno. Zatem pa naju je povpra�ala, kako te re�i potekajo pri nas doma. Na njeno veliko za�udenje in prej celo razo�aranje sva jo seznanili, da je na�a dr�ava glede tega zelo "razpu��ena" in da (ponavadi) pri nas dekleta vojske tudi v sanjah ne slu�ijo. "And you are happy with that?!" se ni mogla sprijazniti z na�im �udnim dr�avnim sistemom. Mlada Izraelka naju je od tega pogovora naprej tudi �e na avtobusu proti jugu Izraela kar malce �udno gledala. �uda�ki (a zadovoljni) pacifistki pa sva se odpeljali naprej proti ogromnemu kraterju pri mestecu Mitzpe Ramon na jugu Izraela. Ob glasbi iz filma Vojna zvezd se je dno kraterja zdelo �e bolj nezemeljsko in malce zasanjani sva se bli�ali koncu najine avanture po Bli�njem vzhodu � 

__

Za konec �e nekaj utrinkov s poti:
 

Pred Zidom objokovanja	Ortodoksni �idje s �rnimi klobu�ki
Igra, ki jo boste na�li po vsem Bli�njem vzhodu,       Backgamon	Pred najinim hostlom v starem delu Jeruzalema

 

Sko�i nazaj v: EGIPT
                                 SINAJ
                                 JORDANIJO in PALESTINO