Življenje in študij

Po prvem neuspešnem letniku na nižji gimnaziji je šolanje opustil. Oče ga je vzel k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. Nad arhitekturo se je navdušil, ko je na razstavi videl načrte Otta Wagnerja za berlinsko katedralo. � tudiral je v Gradcu, kjer je bil učenec Leopolda Theyerja in na Dunaju, kjer je bil učenec Otta Wagnerja. Kot nagrado za izvrstno izdelano diplomsko delo je prejel Rimsko štipendijo, ki mu je omogočila nekajmesečno študijsko potovanje po Italiji in Franciji. Leta 1901 je odprl samostojen arhitekturni atelje. Od leta 1911 je bil profesor na Umetniško-obrtni šoli v Pragi, od 1920 pa na Tehnični fakulteti v Ljubljani. Od leta 1938 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izvoljen je bil za častnega meščana mesta Ljubljana, prejel je odlikovanje Zasluge za narod, Prešernovo nagrado, promoviran pa je bil tudi za častnega doktorja Tehniške visoke šole v Ljubljani in na Dunaju.

Reševal je urbanistične probleme v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani, projektiral in notranje je opremljal javne in zasebne stavbe. Izdeloval je tudi osnove za izdelke umetne obrti. Rad je uporabljal raznovrstne, predvsem naravne materiale, kar se najbolje vidi v cekvah v Bogojini in na Barju.

Dela

Dunajsko obdobje

Zacherlova hiša

Poslovna stavba v mestnem jedru

Cerkev sv. Duha na Ottakringu na Dunaju

Praško obdobje

Preureditev dvorca Hradčani

Cerkve Srca Jezusovega v Pragi

Ljubljansko obdobje

Cerkev v Gospodovega vnebohoda Bogojini (Prekmurje)

Plečnik je cerkev zasnoval tako, da je ohranil staro, v jedru romansko cerkev, ki jo je spremenil v preddverje in pevski kor ter daljši stranici dodal podaljšek. Značilna je notranja oprema, predvsem lončarski izdelki. Ravno tako je značilen in v prekmurski ravnini daleč viden okrogel stolp z razglediščem in manjšim stolpičem na vrhu.

Cerkev svetega Mihaela na Ljubljanskem barju

Cerkev svetega Mihaela na Ljubljanskem barju je nastala na pobudo trnovskega župnika Franca Saleškega Finžgarja in plečnikovega nečaka kateheta Karla Matkoviča. Zaradi močvirnih tal stoji cerkev na pilotih, do cerkvene ladje v 1. nadstropju vodi dostop v obliki mostu. Zunanji zidovi so (kot pri Narodni in Univerzitetni kjižnici) poživljeni z vložki iz opeke. Značilen je odprt zvonik.

Cervena ladja ima vzdolžno os in oltar v sredini prostora. Notranjost je zaradi izbora materialov in oblike okrasja blizu ljudskemu stavbarstvu.

Cerkev svetega Frančiška Asiškega v � iški (Ljubljana)

Ta gradnja je bilo prvo Plečenikovo naročilo po vrnitvi v Ljubljano. Ker sprva lokacija ni bila določena je Plečnik želel cerkev zgraditi na vrhu � išenskega hriba z monumentalnim dostopom. Frančiškani pa so kupili parcelo, ki je bila (tedaj) sredi njiv. Notranji prostor je v obliki kvadrata, brez izrazite osi. Srednja ladja je poglobljena, obdaja jo stebrni obhod, namenjen procesijam. Monumentalni opečni stebri so odraz Plečnokovega klasičnega prepričanja. V notranjosti je pustil zelo malo prostora drugim oblikovalcem in ni bil naklonjen freskam, ki so jih narisali. Sam je načrtoval tudi večino opreme, vključno z oltarji.

Narodna in univerzitetna knjižnica

Verjetno največje Plečnikovo delo v Ljubljani je Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Zgrajena je kot nepravilen pravokotnik s štirimi štinadstropnimi trakti. Zunanjost je zgrajena iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Skozi mogočen vhodni portal z bronastimi vratnicami se odpre pogled in dostop do reprezentančnega stopnišča v prvo nadstropje. Tu je velika čitalnica, ki je visoka štiri nadstropja. V notranjosti stavbe je vrsta lepih arhitekturnih detaljev, delno iz podpeškega marmorja, delno iz brona ali oplemenitenega lesa. Fasado ob Gosposki ulici krasi mogočen kip Mojzesa (delo kiparja Lojzeta Dolinarja, ki spominja na lik inpresionista Riharda Jalkopiča.

Ljubljanske Žale

Žale so pokopališče v Ljubljani.

Po njegovih načrtih je zgrajen mogočen vhod in 14 mrliških vežic, poimenovanih po farnih patronih. Vhod, ki ima elemente antike daje občutek miru in tišine. Na vrhu vhoda je dvojni kip Kristusa in Marije, delo Boža Pengova

Pokrite tržnice v Ljubljani

Tu je uspel združiti umetnostno in krasilno funkcijo z željo naročnika. Zgrajene so v rahlem loku na bregu Ljubljanice na mestu srednjeveškega obzidja, na katerega spominjajo s svojo mogočno arhitekturo.

Začnejo se z cvetličnim paviljonom, nadaljujejo z odprto tržno lopo in ribarnico. V ribarnico vodijo zavite stopnice in imajo polkrožni pomol, ki spominja na srednjeveški stolp v obzidju. V nadaljevanju so arkadni prostori, ki jih prekinjajo odprte loggie z vodnjakom. Plečnik je načrtoval tudi most za pešče preko Ljubljanice, ki pa ni bil zgrajen.

Centralni stadion v Ljubljani

Po Plečnikovih načrtih so parcelo obzidali z opečnim zidom, ki ima na vzhodni strani odprto stebriščno lopo.

Za evharistični kongres leta 1935 so dozidali odprto tribuno. Streho, ki jo podpirajo mogočni stebri, krasi balustrada.

Križanke v Ljubljani

Predelal je nekdanji samostan nemškega viteškega reda v prizorišče Ljubljanskega festivala.

Tromostovje v Ljubljani

Najbolj znan most čez Ljubljanico je Tromostovje. Stari � pitalski most so leta 1842 nadomestili s kamnitim. Ko je postal ovira, (čezenj je vozil tudi tramvaj) ga Plečnik ni zamenjal s širšim, ampak zgradil še dva mostova za pešce. Tako, da so sedaj trije mostovi skupaj in od tu tudi ime Tromostovje.

Čevljarski most v Ljubljani

Eden od najstarejših mostov v Ljubljani je Čevljarski most, imenovan tudi � ustarski most. Na njegovem mestu je stal Mesarski most in na njem so bile do leta 1614 mesnice. Po Plečnikovi ideji naj bi bil Čevljarski most v spomin na nekdanji Mesarski most pokrit in bi bile na njem tržnice, vendar ideja ni bila nikdar sprejeta. Ker je tudi nikdar zgrajeni most pri tržnicah načrtovan kot pokriti most, si lahko mislimo, da so bili Plečniku pokriti mostovi všeč. Morda je to posledica njegovega študijskega potovanja po Italiji in slavnega mostu Rialto v Benetkah.

Vzajemna zavarovalnica

Sedaj Zavarovalnica Triglav, blizu ljubljanske želežniške postaje. Skupaj z arhitektom F. Tomažičem.

Ljudska posojilnica v Celju

Sakralno posodje

Poleg gradnje in obnov sakralnih objektov se je zelo vneto ukvarjal s sakralnim posodjem (Kelihi, ciboriji, moštrance). Plečnik je eden največjih snovalcev sakralnega posodja.

Bankovec

Na bankovcu za 500 tolarjev je lik Jožeta Plečnika in pročelje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.