Obir s severa, iznad Jagovčeve planine

Ocena ture

0. Splošno. Od cca 780m na 2139m, obrnjenost pobočij na Z in S. Do Jagovčeve planine nezahtevna pot skozi gozd, naprej večinoma zelo strma pot, na več mestih pa zahteva tudi lažje plezanje (I. st.). Vseskozi dobro markirano. Zelo lep del Karavank in zelo lep pristop na Obir!

1. Napor. cca 1360m, 4h.

2. Moč. 2 - Lahko.

3. Psiha. 3 - Srednje zahtevno. Nekaj izpostavljenih mest, strmo, ponekod krušljivo.

4. Orientacija. 2 - lahko.

Pristop

Turo začnemo pri gostili ob zgornjem delu Borovniškega jezera / Freibach Stausee. Pravzaprav po cesti lahko peljemo še gor do kmetije in parkiramo malo nad njo, kjer je gorska cesta zaprta za javni promet (cca 780m). Dobrim markacijam sledimo najprej po cesti, ko pa ta prečka prvo široko grapo, pa gremo po poti naravnost navzgor v gozd. Višje pot še večkrat prečka cesto, na nekako 1350m pa jo zadnjič zapusti. Nadaljujemo naravnost navzgor in na nekako 1600m pridemo na spodnji rob Jagovčeve planine. Razveselimo se dobrega studenca. Čez planino, na kateri stojita dve koči, se povzpnemo na sedlo med Velikim in Malim Obirjem, nekako 1700m.

Opis ture

S sedla pot najprej prečka strma pobočja desno od glavnega grebena, nato pa se skozi zelo strmo ruševje in skrotje vzpne nazaj na greben. Navzgor se vlečemo z oprijemanjem za veje, v grapah pa najdemo celo kak star, zarjavel klin ali dva. Višino hitro dobivamo, po nekako 150m vzpona dosežemo glavni, to je SZ greben Ojstrca. Na levi vidimo razbito pečevje njegovega severnega ostenja.

Z vzponom nadaljujemo v območju grebena, vendar ne dosledno po njem. Pot ves čas išče najboljše prehode na eni in drugi strani in je dobro markirana. Na levi gremo večkrat po neprijetnih, strmih gruščih, na desni so skale pogosteje poraščene z ruševjem. Steza je vedno bolj šibka, a težav z orientacijo ni. Kakih 150m pod vrhom je ponovno nekaj mest, ki zahtevajo lažje plezanje, a težave nikjer ne presežejo I. stopnje zahtevnosti. Vseeno je potrebna nenehna pazljivost. Zadnjih 50 metrov gremo manj strmo do najvišje točke. S sedla približno 1h.

Sestopimo lahko po isti poti, lepše pa je, če Obir prečkamo. Najbolje je, da po JZ grebenu sestopimo na sedlo Šajda in naprej po cesti do Borovniškega jezera. Čisto logično je tudi, da si je dobro na sedlu Šajda pustiti kolesa (ali jih po zaprti cesti peljati še 600m gor pod Obir), s čimer si prihranimo skoraj uro pešačenja po cesti.