Zakon o delovnih razmerjih

Zakon o delovnih razmerjih

ŠEF

1.člen
1. Šef je prva glava kolektiva. Drugih glav ni.

2.člen
1. Šef ima prav.
2. Šef ima vedno prav.
3. V primeru, da bi delavec imel prav, kar je povsem neverjetno in v nasprotju s tem zakonom, se upoštevata uredbi 1 in 2 tega člena.

3.člen
1. Šefa je izvolila družba.
2. Šef dela vse v interesu družbe.
3. Šef si družbo izbira sam.

DELAVCI

4.člen
1. Delavci morajo opravljati svoj posel. Njihov posel je, da delajo, ne pa, da mislijo.
2. Delavcem ni potrebno misliti z lastno glavo. Šef misli za vse.
3. Če delavci slučajno mislijo, je to znamenje, da njihove delovne zmogljivosti niso dovolj izkoriščene. Treba jim je naložiti več dela, pa ne bodo imeli časa za razmišljanje.
4. Delavcem je dovoljeno misliti samo v skladu s tem zakonom. Njihovo mišljenje se upošteva vedno, kadar mislijo tako kot šef.

NEDELAVCI

5.člen
1. Samo nedelavci ne mislijo tako kot šef.
2. Taki nedelavci v delovnem kolektivu nimajo mesta.
3. Nedelavci, ki mislijo tako kot šef, imajo mesto poleg šefa. Lahko so njegovi namestniki, pomočniki ali svetovalci.
4. Nedelavci so tisti delavci, za katere šef reče, da nič ne delajo.

DELOVNA DISCIPLINA

6.člen
1. Šef ne spi, še zlasti ne na delovnem mestu. On si le odpočiva.
2. Šef ne je. On se hrani.
3. Šef ne pije. On degustira.
4. Šef nikoli ne zamuja. On je službeno zadržan.
5. Šef delovnega mesta nikoli ne zapušča. Njegova prisotnost je potrebna na drugem mestu. Trenutno ga ni.

KADROVSKA POLITIKA

7.člen
1. Šef ne vodi kadrovske politike. On izvaja sklepe družbe v skladu s 3. členom tega zakona.
2. Šef kadrovske politike nikoli ne privatizira. Svoje ljudi zaposluje le zato, da bi nam jih približal. Sleherni njegov sorodnik ali bližnji prijatelj je - nas človek.
3. Šef je zmožen storiti vse za našega človeka.

ZAKONITOST

8.člen
1. Šef ravna vedno v skladu z našimi pozitivnimi zakonskimi predpisi, ker negativnih zakonskih predpisov nimamo.
2. Šef nikoli ne greši.
3. Šef najbolje pozna črko in duh zakona. Zakonodajalec je pri sprejetju vsakega zakona smatral, da ima šef prav.

ODGOVORNOST

9.člen
1. Šef ni nikoli odgovoren za napake v skladu s 8. členom tega zakona.
2. Šef je morda v konkretnem primeru storil napako, a je bil prisiljen ravnati tako v interesu vseh delavcev.
3. Šef za napake ni odgovoren, ker je samo izvrševal odloke družbenih organov.
4. Šef za napake ni odgovoren niti tedaj, če organi iz 3. točke tega člena odloka niso sprejeli. V tem primeru je šef ravnal v skladu s stališči in družbeno opredelitvijo.

10.člen
Za vse je kriva pomanjkljivost in nedorečenost zakonskih predpisov.

11.člen
Če šef ne ravna v skladu z zakonom, bi bilo zakon treba spremeniti (gl. 2. čl. in 2. točko tega zakona).

12.člen
Šef je nezamenljiv.

13.člen
1. Ne ukvarjajmo se sami s seboj.
2. Nismo za preganjanje čarovnic.
3. Nismo za sekanje glav.

14.člen
1. Določila iz 13.člena se uporabljajo samo v primeru, če bi delavec sprožil vprašanje odgovornosti šefa.
2. V primeru iz 1.točke se lahko uporabi tudi načelo "Ne ustvarjajmo primerov po nepotrebnem".

15.člen
1. Za morebitne napake svojega šefa odgovarja delavec, ki je nanje pokazal.
2. Vse šefove napake so morebitne, kajti šef lahko napako samo slučajno naredi.
3. Šef ne more napraviti napake niti slučajno.
4. Če je določilo iz 2. točke v nasprotju z določilom iz 3.točke, se upošteva določilo iz 3. točke.
5. V vsakem primeru je odgovoren delavec, ne pa šef.

16.člen
1. Če delavec dokaže, da je šef prekršil kakčen zakonski predpis, se uporabi načelo "Ne bodimo sužnji formalizma".
2. Načelo iz 1. točke tega člena se uporabi tudi v primeru zavrnitve pritožbe ali zahteve delavca za zaščito njegovih pravic.
3. Formalizem je spoštovanje formalno-pravnih predpisov.
4. Šef je največji borec proti formalizmu.

17.člen
1. Šefa ni mogoče zamenjati.
2. Šef lahko poda ostavko, a je ne bo.
3. Šef lahko vloži prošnjo za vse, razen da bi ga zamenjali v njegovi funkciji.
4. Šef je lahko razrešen dolžnosti samo na lastno zahtevo.
5. Šef vloži zahtevo za razrešitev samo, če odhaja na novo dolžnost.
6. Šef bo tudi na novi dolžnosti šef.
7. V primeru, da niso izpolnjeni pogoji iz 5. in 6. točke, je šef lahko razrešen samo zaradi slabega zdravstvenega stanja ali odhoda v pokoj.

INFORMIRANJE

18.člen
1. Šef informira delavce o tem, kaj oni mislijo.
2. Šef informira delavce o tem, kakšna so njihova stališča o posameznih vprašanjih.
3. Informiranje iz 1. in 2. točke tega člena je stalno, lahko pa je tudi pogostejše. (Gl. 4. in 5. člena tega zakona.)

19.člen
1. Delavci imajo pravico biti informirani o vsem, kar je pomembno za njihovo objektivno, vsestransko in pravočasno informiranje, če jim je to potrebno.
2. Šef odloča, kdaj je delavcem potrebno informiranje iz 1. točke tega člena. (glej 18.člen tega zakona)

20.člen
1. V upravičenih primerih lahko dobi delavec na lastno zahtevo na vpogled splošne samoupravne akte, izvod iz zapisnika in odločitev samoupravnega organa.
2. Šef odloča, če je zahteva delavca iz 1. točke tega člena upravičena.
3. Delavec nikakor ne more upravičiti svoje zahteve iz 1. točke v zvezi z 2.točko tega člena. (glej 16.člen tega zakona)

21.člen
1. O delu in dejavnosti se informira delavce, člane nase organizacije in javnost.
2. Informiranje se izvaja s pisnim materialom, z javnimi sredstvi informiranja, z drugimi oblikami informiranja, s časopisi in z informativnim biltenom.
3. Člani iz 1.točke morajo biti redno obveščeni o vseh pomembnejših vprašanjih.
4. S sredstvi informiranja iz 2.točke se obvešča o dogajanjih, za katere šef misli, da so pomembna.

22.člen
1. Informativni bilten ima glavnega in odgovornega urednika.
2. Odgovorni urednik je šef, ker je glavni urednik neodgovoren.
3. Šef je vedno glavni, zato je tudi član kolegija in član uredniškega sveta.
4. Šef je podoba in lik vseh naših uspehov in zato mora biti njegova slika objavljena ob vsaki priložnosti v zvezi z 21.členom tega zakona.

SVOBODNA MENJAVA MNENJ

23.člen
1. Šef je vedno za svobodno in demokratično menjavo mnenj.
2. Delavci lahko njegovo mnenje med seboj demokratično izmenjujejo, svoje mnenje pa lahko svobodno zadržijo zase. (glej 18.člen tega zakona)

ZAVZEMANJE STALIŠČ

24.člen
1. Šef zavzema stališča na način, predpisan s tem zakonom, če šef drugače ne odloči.
2. Delavci in njihovi organi zavzemajo stališča tako, kot odloči šef, če šef ne odloči drugače.

25.člen
1. Šef ljubi delavce.
2. Delavci svojega šefa zelo ljubijo. On je njihov ljubimec.
3. Delavci šefu nikoli niso podrejeni. So v ljubezenskem odnosu v skladu s 1. in 2. točko tega člena.

26.člen
1. Stališča iz 24. in 25. člena tega zakona so: stoja, sedenje, čepenje, klečanje in ležanje. (glej "Figurae Veneris" )

27.člen
1. Kadar šef odloča, stoji za njim organ.
2. V organih sedijo zelo pomembni ljudje.
3. Za šefom vedno stoji kakšen zunanji organ, ki ga je nerodno imenovati.

28.člen
1. Medtem ko organi iz 27.člena tega zakona stoje za šefom, stojijo delavci pred šefom.
2. Delavci stojijo pred šefom v drži mirno, na sestankih pa lahko sedijo s prekrižanimi rokami. Na predlog šefa delavci lahko dvignejo roko samo, če glasujejo za ta predlog.
3. Za vsako odločitev, ki jo predlaga šef, se glasuje z dviganjem rok.

KRITIKA

29.člen
1. Šef delavcev nikoli ne kritizira. (glej 1.točko 25.čl. tega zakona)
2. Delavci imajo pravico kritizirati šefa v skladu s tem zakonom, če šef ne odloči drugače.

30.člen
1. Delavci, ki svojega šefa kritizirajo, ob vsaki kritiki ravnajo v nasprotju s tem zakonom. To so nedelavci. (glej 5.čl. tega zak.)
2. Delavi s 1.točke tega člena nastopajo s stališč opozicije. To so sovražniki družbe. (glej 3. in 27.člen)

31. člen
1. Šef javno razkrinkuje nedelavce iz 30.člena tega zakona kot posameznike, ki med delavce vnašajo nemir in razdor.

32.člen
1. Kritizirati šefa v vsakem primeru pomeni nevarno početje.

33.člen
1. Delavec, ki svojega šefa kritizira, je vedno v manjšini. Njegovo obnašanje je protizakonito, ker je v nasprotju s tem zakonom, ki šefu zagotavlja večino.

34.člen
1. Delavec, ki šefa kritizira, nima prav, ker je s svojimi pojmi osamljen. Je sovražnik družbe. (glej 3.člen)
2. Če se delavcu iz 1.točke tega člena pridruži še en delavec, potem je to sovražni tandem.
3. Če trije ali več delavcev kritizira šefa, potem je to grupiranje, ki je tuje naši družbi.
4. Če vsi delavci kritizirajo šefa, potem so to dobri in pošteni delavci, ki pa so v svoji naivnosti zavedeni od posameznikov iz1., 2. in 3. točke tega člena. Ne zavedajo se, kako lepo jim je, ker imajo takega šefa.

35.člen
1. Šefu je znano vsako ozadje.
2. Šef informira delavce, ki ne poznajo nevarnega početja tistih, ki ga napadajo. (glej 32.člen)
3. Njihovo ozadje je povezano z notranjim in zunanjim sovražnikom.

NEPREDVIDENE POSLEDICE

36.člen
1. Nepredvidene posledice so tiste posledice, ki nastanejo v primeru, ko se delavci izjasnijo proti šefovemu predlogu.
2. Nepredvidene posledice so prisilna uprava, minimalni osebni dohodek in druge katastrofe, ki delavcem prete, če ne sprejmejo šefovega predloga.
3. Vedno bodo krivi delavci, če bo prišlo do nepredvidenih posledic.

PROBLEMI

37.člen
1. Šef je šef in ne more biti problem.
2. Šef je lahko samo stanovanjski problem. Vsi ostali problemi so delavci iz 34.člena tega zakona.
3. Šef informira delavce o nastalih problemih v skladu s tem zakonom. (glej 18.člen in naprej)

38.člen
1. Delavci osupnejo pred tako velikim problemom, o katerem niso pojma imeli.
2. Šef mora nujno podvzeti ustrezne korake, predno delavci pridejo k sebi. To stori sam, a nerad. Šef je v to prisiljen. Šef resuje probleme na ustrezen način.

ODLOČANJE

39.člen
1. Šef vedno ustrezno odloča za vse delavce.
2. Ustrezne odločitve so: odločanje o premeščanju na druga dela in delovne naloge, odločanje o osebnem dohodku, odločanje o razrešitvi in odločanje o odpustih.

PRAVICA DO PRITOŽBE

40.člen
1. Delavci naj se pritožijo, komur hočejo.

Hosted by www.Geocities.ws