|
|
2.člen
1. Šef ima prav.
2. Šef ima vedno prav.
3. V primeru, da bi delavec imel prav, kar je povsem neverjetno in
v nasprotju s tem zakonom, se upoštevata uredbi 1 in 2 tega člena.
3.člen
1. Šefa je izvolila družba.
2. Šef dela vse v interesu družbe.
3. Šef si družbo izbira sam.
10.člen
Za vse je kriva pomanjkljivost in nedorečenost zakonskih predpisov.
11.člen
Če šef ne ravna v skladu z zakonom, bi bilo zakon treba spremeniti
(gl. 2. čl. in 2. točko tega zakona).
12.člen
Šef je nezamenljiv.
13.člen
1. Ne ukvarjajmo se sami s seboj.
2. Nismo za preganjanje čarovnic.
3. Nismo za sekanje glav.
14.člen
1. Določila iz 13.člena se uporabljajo samo v primeru, če bi delavec
sprožil vprašanje odgovornosti šefa.
2. V primeru iz 1.točke se lahko uporabi tudi načelo "Ne ustvarjajmo
primerov po nepotrebnem".
15.člen
1. Za morebitne napake svojega šefa odgovarja delavec, ki je nanje
pokazal.
2. Vse šefove napake so morebitne, kajti šef lahko napako samo slučajno
naredi.
3. Šef ne more napraviti napake niti slučajno.
4. Če je določilo iz 2. točke v nasprotju z določilom iz 3.točke, se
upošteva določilo iz 3. točke.
5. V vsakem primeru je odgovoren delavec, ne pa šef.
16.člen
1. Če delavec dokaže, da je šef prekršil kakčen zakonski predpis, se
uporabi načelo "Ne bodimo sužnji formalizma".
2. Načelo iz 1. točke tega člena se uporabi tudi v primeru zavrnitve
pritožbe ali zahteve delavca za zaščito njegovih pravic.
3. Formalizem je spoštovanje formalno-pravnih predpisov.
4. Šef je največji borec proti formalizmu.
17.člen
1. Šefa ni mogoče zamenjati.
2. Šef lahko poda ostavko, a je ne bo.
3. Šef lahko vloži prošnjo za vse, razen da bi ga zamenjali v njegovi
funkciji.
4. Šef je lahko razrešen dolžnosti samo na lastno zahtevo.
5. Šef vloži zahtevo za razrešitev samo, če odhaja na novo dolžnost.
6. Šef bo tudi na novi dolžnosti šef.
7. V primeru, da niso izpolnjeni pogoji iz 5. in 6. točke, je šef lahko
razrešen samo zaradi slabega zdravstvenega stanja ali odhoda v pokoj.
19.člen
1. Delavci imajo pravico biti informirani o vsem, kar je pomembno za
njihovo objektivno, vsestransko in pravočasno informiranje, če jim je to
potrebno.
2. Šef odloča, kdaj je delavcem potrebno informiranje iz 1. točke tega
člena. (glej 18.člen tega zakona)
20.člen
1. V upravičenih primerih lahko dobi delavec na lastno zahtevo na vpogled
splošne samoupravne akte, izvod iz zapisnika in odločitev samoupravnega
organa.
2. Šef odloča, če je zahteva delavca iz 1. točke tega člena upravičena.
3. Delavec nikakor ne more upravičiti svoje zahteve iz 1. točke v zvezi
z 2.točko tega člena. (glej 16.člen tega zakona)
21.člen
1. O delu in dejavnosti se informira delavce, člane nase organizacije
in javnost.
2. Informiranje se izvaja s pisnim materialom, z javnimi sredstvi informiranja,
z drugimi oblikami informiranja, s časopisi in z informativnim biltenom.
3. Člani iz 1.točke morajo biti redno obveščeni o vseh pomembnejših
vprašanjih.
4. S sredstvi informiranja iz 2.točke se obvešča o dogajanjih, za katere
šef misli, da so pomembna.
22.člen
1. Informativni bilten ima glavnega in odgovornega urednika.
2. Odgovorni urednik je šef, ker je glavni urednik neodgovoren.
3. Šef je vedno glavni, zato je tudi član kolegija in član uredniškega
sveta.
4. Šef je podoba in lik vseh naših uspehov in zato mora biti njegova
slika objavljena ob vsaki priložnosti v zvezi z 21.členom tega zakona.
25.člen
1. Šef ljubi delavce.
2. Delavci svojega šefa zelo ljubijo. On je njihov ljubimec.
3. Delavci šefu nikoli niso podrejeni. So v ljubezenskem odnosu v skladu
s 1. in 2. točko tega člena.
26.člen
1. Stališča iz 24. in 25. člena tega zakona so: stoja, sedenje, čepenje,
klečanje in ležanje. (glej "Figurae Veneris" )
27.člen
1. Kadar šef odloča, stoji za njim organ.
2. V organih sedijo zelo pomembni ljudje.
3. Za šefom vedno stoji kakšen zunanji organ, ki ga je nerodno imenovati.
28.člen
1. Medtem ko organi iz 27.člena tega zakona stoje za šefom, stojijo
delavci pred šefom.
2. Delavci stojijo pred šefom v drži mirno, na sestankih pa lahko sedijo
s prekrižanimi rokami. Na predlog šefa delavci lahko dvignejo roko samo,
če glasujejo za ta predlog.
3. Za vsako odločitev, ki jo predlaga šef, se glasuje z dviganjem rok.
30.člen
1. Delavci, ki svojega šefa kritizirajo, ob vsaki kritiki ravnajo v
nasprotju s tem zakonom. To so nedelavci. (glej 5.čl. tega zak.)
2. Delavi s 1.točke tega člena nastopajo s stališč opozicije. To so
sovražniki družbe. (glej 3. in 27.člen)
31. člen
1. Šef javno razkrinkuje nedelavce iz 30.člena tega zakona kot posameznike,
ki med delavce vnašajo nemir in razdor.
32.člen
1. Kritizirati šefa v vsakem primeru pomeni nevarno početje.
33.člen
1. Delavec, ki svojega šefa kritizira, je vedno v manjšini. Njegovo
obnašanje je protizakonito, ker je v nasprotju s tem zakonom, ki šefu zagotavlja
večino.
34.člen
1. Delavec, ki šefa kritizira, nima prav, ker je s svojimi pojmi osamljen.
Je sovražnik družbe. (glej 3.člen)
2. Če se delavcu iz 1.točke tega člena pridruži še en delavec, potem
je to sovražni tandem.
3. Če trije ali več delavcev kritizira šefa, potem je to grupiranje,
ki je tuje naši družbi.
4. Če vsi delavci kritizirajo šefa, potem so to dobri in pošteni delavci,
ki pa so v svoji naivnosti zavedeni od posameznikov iz1., 2. in 3. točke
tega člena. Ne zavedajo se, kako lepo jim je, ker imajo takega šefa.
35.člen
1. Šefu je znano vsako ozadje.
2. Šef informira delavce, ki ne poznajo nevarnega početja tistih, ki
ga napadajo. (glej 32.člen)
3. Njihovo ozadje je povezano z notranjim in zunanjim sovražnikom.
38.člen
1. Delavci osupnejo pred tako velikim problemom, o katerem niso pojma
imeli.
2. Šef mora nujno podvzeti ustrezne korake, predno delavci pridejo
k sebi. To stori sam, a nerad. Šef je v to prisiljen. Šef resuje probleme
na ustrezen način.