Prisega

Ker so časopisi polni člankov o škodljivosti alkohola in kajenja, sem se končno odločil in nehal brati časopise.
 

Tistega dne, ko mi je žena rekla, da takšne žene, kot je ona, ne bom dobil nikoli več, sem se odločil, da se razvežem.
 
 

Gospod sodnik, pravite, da sem zašel na slaba pota. Jaz pa vas vprašam: - je kdo poskrbel za markacije?
 

- Ali res ne veste, obtoženi, da je danes prepovedano pretepati ženske?
- Saj sem jo pred enim mesecom.
 

V trgovini s ploščami nisem rjovel kot zver in se nedostojno vedel. Ker nisem vedel naslova plošče, ki si jo za rojstni dan želi moj sin, sem poskusil prodajalki popevko odpeti tako, kot si jo prepeva on.
 

Njena telovadba na klavirju me je tako motila, da sem vrgel kamen v njeno okno.  Kakšna napaka - potem se je še bolj slišalo.
 

Kako lahko trdijo, da sem lenuh, saj me še nikoli niso videli, kako delam.
 

Tisto pletenko sem resnično vzel, če pa je bilo v njej res vino, ne vem, saj sem bil kmalu potem tako pijan, da se ničesar ne spominjam.
 

Tistega dne, ko smo ukradli kamion s pivom, je bilo petinštirideset stopinj v senci, in normalnemu človeku bo menda jasno, da v taki vročini to sploh ni prekršek, ampak reševalna akcija.
 

Škandale dela najraje jeseni, ko dežuje. Napije se in izziva, ob tem pa kriči:  "Pa me zaprite, če si upate, mene, edinega krovca daleč naokrog."
 

Za prekrške, ki jih storim se vedno zelo kesam, posebno v primerih, ko me dobijo.
 

Kot hišnik lahko izpovem, da je res vedno pravil: "Vsak človek ima svoje muhe!"  Res pa je tudi, da v stanovanju ni imel samo muh, ampak tudi zajce in prašiče.
 

Žena mi očita marsikaj takega, kar bi me res veselilo narediti.
 

Avtomobila nisem ukradel. Ker je bil parkiran pred pokopališčem, sem pač mislil, da ga lastnik ne potrebuje več.
 

Svoji ženi sem pripravljen vse odpustiti - s pogojem, da se ne vrne.
 

"Gospod sodnik, kdo so ti ljudje?"
"Ta tukaj je tožilec, to sta predsednika in to je vaš branilec."
"Kaj mi bo pa branilec?"
"Branil vas bo."
"S čim - saj še kola nima?"
 

Ne razumem, od kod vam ta ideja, da teroriziram sodelavce? Če je to rekel kateri od njih, ga kar pripeljite sem. Boste videli, potrdil bo, da sem prijazen in priljubljen.
 

- S traktorjem ste zbili kravo. Je bila morda kriva pijanost?
- Čisto mogoče - res se mi je zdelo, da se opoteka.
 

Ljubljane ne poznam dobro. Znane so mi le nekatere orientacijske točke, kot  Figovec, Šestica, Daj-Dam, Pri lovcu, Vrhničan, Pri Amerikancu, Zlata ladjica, Nebotičnik, Tavčarjev hram, Rio in še nekaj podobnih.
 

Ker sem hotel na naslednji postaji izstopiti iz avtobusa, sem se rinil k vratom, in v tisti gneči še čutil nisem, kdaj je njegova denarnica zdrknila v moj žep.
 

Trditev, da sem denar ukradel ni resnična, saj sem ga hotel vrniti. Za dokaz navajam dejstvo, da sem tam kot garancijo pustil prstne odtise.
 

Res je na steni pisalo "Petje in kartanje prepovedano", vendar  smo mi vedno  ali samo peli ali pa samo kartali.
 

Ko sem videl, da je dekle padlo s kolesom in obležalo na trati, sem skočil k njej in ji ponudil pomoč - umetno dihanje usta na usta. Otepala se je, jaz pa sem mislil, da so to krči.
 

Tožitelja sem udaril, ker me je on nazaj.
 

Ni res, da sem kalil nočni mir, saj sem na trobento igral izključno uspavanke.
 

Rad je imel sadje. Ker pa je težko v službo težko s sabo vlačiti gajbe jabolk in hruške, se je zadovoljil s stekleničko sadjevca, ki gre lepo v žep in ni pretežka.
 

Rad spoznavam tuje kraje in ljudi. Pri tem me ne ustavijo niti zoprni sprevodniki, ki vohljajo za vozovnicami.
 

Trditev, da sem vozil skrajno neprevidno, je neresnična, saj sem povozil le enega pešca, na cesti pa jih je bilo na stotine.
 

Ker sva se močno sprla, sem pograbil brisačo in ga z njo mahnil po buči. Tega, da je bil v brisačo zavit likalnik, žal nisem opazil.
 

Tega, da sem ga močno brcnil v mednožje in mu poškodoval pomembne organe, je kriv sam, ker se je nepričakovano obrnil.
 

Tožiteljice nisem okradel, hotel sem ji le pomagati, saj sem videl, da je, stara in onemogla, tisti kovček le stežka nosila. Torej sem ji ga vzel iz rok in z njim malo pohitel, pri tem pa še opazil nisem, da mi tako hitro ne more slediti.
 

Ker skoraj nikoli ne lažem, sem zato bolj molčeč in ne govorim tja v en dan.
 

Računa nisem plačal zato, ker je na zidu pisalo, da namerno razbijanje kozarcev zaračunajo trikratno, jaz pa sem pazil na to, da sem razbijal le krožnike, pepelnike in štefane.
 

Riba, ki so mi jo postregli, je že smrdela, čeprav je natakar tako spretno sukal  in tresel krožnik, da je zgledalo, kot da riba še trza.
 

Med plesom mi je prevzel dekle, toda tega mu nisem zameril. Raje sem počakal na  ugodno priložnost in ga z lato kresnil čez pleča.
 

Tožitelj M.S. je bil tako nesramen, da se je še potem, ko je ležal na tleh, zaletaval z glavo v moje čevlje.
 

Ker je sosed ubil mojo kokoš, sem moral nekako poskrbeti za ravnovesje in sem ubil njegovega psa, kozo, mačko, kanarčka in nekaj drugih živali.
 

Piti ali ne piti, to je zdaj vprašanje. Srce pravi piti, možgani pravijo drugače, odneha pa pametnejši.
 

Potem ko me je tisti grobijan napadel, sem se seveda branila. Stolkla sem ga z dežnikom na tla, mu jih naložila s torbico in ga še malo obrcala, da bo v bodoče vedel, kaj pomeni napadati nemočne ženske.
 

Na poledici pred gostilno mi je spodrsnilo in sem padel. Malo sem se udaril, malo mi je bilo slabo, pa sem sklenil, da nekaj časa poležim in se spočijem. Potem pa pripelje ta cepec in me povozi.
 

V življenju imam strašno smolo. če se le za hip sprostim in pretegnem desnico, že mi kdo z vso silo prileti nanjo.