Zavel je tisti pomladni veter, ki ves igriv pometa ulice, mrši travi
in grmovje in prinaša hrepenenje.
Trije veseli mladi fantje so šli po cestah in najpomembnejše jim je
bilo to, da se se smejali. Veter jim je kuštral lase in vabil vesele solze
v oči, a videli so vseeno dobro...
Dekletu, ki jim je šla nasproti, je nenadoma visoko dvignil krilo,
da so se za hip zasvetila bela stegna, da se je za hip pokazala belina
hlačk. Dekle je potegnilo krilo navzdol in ga pridrževalo z rokami, fantje
pa so strmeli in se smejali.
- Nič lepšega na svetu kot takle veter, je dejal prvi.
- Res, lepe poglede ti omogoča, se je smejal drugi.
- Večkrat bi moral takole pihati, je dejal tretji.
Na vogalu so se razšli, vsak je nadaljeval po svoji poti.
Eden se je napotil v središče mesta, kjer je bil dogovorjen s svojim
dekletom.
Pozdravila sta se in poljubila, potem jo je občudujoč pogledal in ji
dejalal
- Dobro, da si oblekla hlače. Danes veter dviguje krila.
