Draga
Gotovo se se spominjaš fanta, kateremu
si poklonila ne-
koliko lepih pogledov, čeprav to ni bila tvoja
dolžnost. To je bilo tisto pomlad, ko
je tvojo pi-
sano krilo vihralo v toplem vetru. Tebe je kot mlado pti-
čko začelo razganjati spomladansko vzdušje.
Pi-
sane rožice so bile posute po travi. Trava pri kraju go
zda je bila mokra, zato sva šla na sonce
po-
gledat kam bi se vsedla. Kmalu je začel zemljo mrak pok-
rivat dokler se ni stemnilo. Sedla si
na k-
lopco ob poti. Ko je bilo vse mirno je na tvoji roki tik takala
urca in udarjala v enakomernem taktu,
dokler ti ni prišlo
na misel , da bi se vrnila domov. Prosil sem te da bi ostala.
Smehljala si se in vedel sem, da si zadovoljna.
Kur-
ja polt je zajela kožo, ko je zapihal hladen veter. Mese-
čina pa je odkrivala čare tvojega telesa.
Podahtovala si pod
lahkimi sunki večernega vetra. Rekla si, da boš šla z
menoj in si zaželela, da bi bilo vedno
tako. Z vso močjo si po-
slušala božanstveno petje čričkov. Oba skupaj sva odk-
rivala in spoznala moč noči dokler ti
ni prišlo do srca.
Kot v sanjah sem slišal tvoj glas, ki je bil še lepši od črička.
Joj kako je to lepo! Tvoje telo je dehtelo
in se drugič ti je prišlo
na misel, da bi šla domov. In res si šla.
Od takrat te nisem več videl. Moja velika
ži-
vljenska sreča se bo začela, ko se vrneš. Ljubezenska idi-
la hrepeni po tebi in ne odneha prej ,
preden se vrneš in da te na
govorim in prosim za ljubezen. Če ne boš prišla si nož za-
bijem do srca in še naprej!
Tvoj oboževalec
