Leto 2003 Mednarodno Leto celinskih voda

1. September, 3 december 2003

Zasanjana pokrajina na Golicu - jo bomo znali ohraniti

Leto 2003 - mednarodno leto celinskih voda

Generalna skupšcina Zdruzenih narodov je razglasila leto 2003 za mednarodno leto celinskih voda.
Termin celinske vode - pomeni vode, ki se nahajajo na površju zemlje ( potoki, reke, jezera, kanali, razen morja ).

V svetu je pomanjkanje vode za pitje, higijeno in varno prehrano za milijardo ljudi.
Mednarodno leto voda ima lahko zelo velik pomen pri varovanju vode, tako vlad, civilne druzbe, gospodarstev in posameznikov.
Vecji pomen je treba dati vodi , varovanju zajetij in upravljanju z njo.
22. marec je bil dan Vode,
22. april pa dan Zemlje.
Šele ko vode ni, se zavemo njene dragocenosti - brez vode ni zivljenja.

Izvir reke Rizane - Zvrocek

Planota Golic - Hidrogeološki naravni rezervat

Voda je naravna dedinšcina in ne trgovsko blago
Vendar še vedno prevladuje neodgovoren odnos do vodnega okolja, ki je na ravni nezavedanja.
1 - Kako potem razumeti , da skušajo še vedno postaviti vetrne elektrarne (VE ) na vodovarstveno obmocje reke Rizane ( planota Golic spada v 2. in 3. vodovarstveni pas ) in nas v opozorilo svarijo pred Kalifornijskim mrkom in zavezo Kyotskemu sporazumu ?
V Avstriji jim kaj takega ne pade na misel ampak drzava zavedajoc se izpostavljenosti in ogrozenosti kraških izvirov pred onesnazenjem odkupi taka podrocja in jih tako za vedno zavaruje.
2 - Prav tako je obstojeci zelezniški tir Koper - Ljubljana le 100 metrov od izvira reke Rizane
in poteka po drugem vodovarstvenem pasu.
Zato nekateri strokovnjaki predlagajo novo dvotirno zeleznico Koper - Divaca, ki bi bila bolj ekološka in ki se bi izognila vodovarstvenim pasovom reke Rizane in bi potekala nekje ob novi avtocesti ( 2005 - 2007).

Pogled iz Zanigrada na obstojeci zelezniski tir nad zajetjem reke Rizane - jesen 2003

v drugem vodovarstvenem pasu

Vsaka vetrna turbina ima najmanj 370 Litrov sinteticnega olja za podmazovanje in hlajenje.

Olje se nahaja na vrhu turbine.
Ker smo v Slovenski Istri vsi odvisni od reke Rizane za pitno vodo, je bila ta novica alarmantna.
Kako si upajo prikrivati, da gre za skupno 30.000 litrov sinteticnega olja postavljenega
v drugi in tretji vodovarstveni pas reke Rizane ( 80 stolpov krat 370 litrov je 30.000 litrov ),
kjer je po zakonu prepovedana vsaka industrija ali obrt, ki lahko ogroza pitno vodo.
Ker gre za pitno vodo, so se ljudje ze zaceli spraševati , ali je vredno sprejeti tako tveganje . Nekateri so se zgovarjali, kot , saj gre zeleznica le 100 metrov od izvira in …
Leta 1967, ko so postavljali zelezniško progo se niso veliko spraševali o zavarovanju vode in tudi tehnologija gradnje ni bila tako razvita kot danes. Danes pa postaja voda vse bolj pomembnejša.
V casopisu ( Delo 6.9.2003 ) ze piše, da bo nova zelezniška proga Koper - Divaca potekala po cisto novi trasi in se bo umaknila vodovarstvenim pasovom reke Rizane ( 2005- 2007 ).
Vetrne elektrarne pa bodo ostale vecna groznja pitni vodi Slovenske Istre, saj bodo ob orkanski burji ( VE so skonstruirane za maksimalni veter 250 km/h ) ali potresu, tempirana bomba .

V Sloveniji izvajajo varovanje vodnih virov s predpisovanjem vodovarstvenih pasov ob zajetjih in vodnjakih, kar se v praksi pokaze kot nezadostno. Prav tako naravna dedinšcina ni bila ekonomsko ovrednotena.
Strokovnjaki predlagajo rezervacijo nacionalno pomembnih vodonosnikov z razglasitvijo
Hidrogeoloških naravnih rezervatov ( HNR ), kjer bi taka podrocja priznali kot dragoceno naravno dedinšcino, ki bi omogocala dolgorocno preskrbo ljudi s kakovostno naravno pitno vodo.
Varovanje še neobremenjenih nacionalno vodooskrbno pomembnih vodonosnikov je gotovo prav tako pomembno kot varovanje ogrozenih zivalskih in rastlinskih vrst v naravnih parkih in rezervatih.

Na kraškem obmocju se voda nahaja v razpokah in vecjih podzemnih jamah,
ki so nastale zaradi tektonskih premikov in jih je voda z dodatnim raztapljanjem apnenca ali zaradi erozije še povecala in preoblikovala. Zato na tem obmocju govorimo o razpoklinski vodi. Najvecji vpliv na nihanje fizikalnih in kemijskih lasnosti vode v podzemlju imajo pretoki, ki so na kraškem podrocju vecji in zato vplivi s površja segajo globje kot v prodišcih.
Prav tako je zelo kriticna tanka plast - cona, kjer voda s površja prehaja v podzemlje kar se zelo pozna pri kakovosti vode.

Vode na Krasu

Podzemne vode na Krasu se napajajo iz dveh nacinov :
1 - padavine, kjer voda s površja pronica v globino po sistemu drobnih razpok v kamenini.
Padavinska voda nekaj casa ponika skozi nenasiceno plast, kjer spira s površine razlicne anorganske in organske delce ali snovi, ki najvec vplivajo na kakovost vode v zasiceni coni, kjer je voda stalno prisotna in od koder se uporablja za oskrbo prebivalstva.
2 - stalni ali obcasni vodotoki, ki prinašajo delce in snovi iz bolj oddaljenih krajev in vstopajo v podzemne vode skozi razlicne ponore.
Podzemne vode so zivljenjsko okolje številnih zivali, ki so nanj zelo specificno prilagojene in vplivajo na kakovost vode. Izginjanje podzemeljskih vrst zaradi onesnazenja in spreminjanja vodnega rezima ima lahko tudi zelo ocitne negativne posledice za cloveka, ker te vrste prispevajo k vzdrzevanju kakovosti vode - k samocistilnim sposobnostim podzemnih voda, kjer ima pomembno vlogo biodiverziteta ( število osebkov razlicnih vrst v dolocenem prostoru in casu ), ki je v Slovenskem podzemlju zelo velika.

Potrebno bo poskrbeti za celotno zašcito voda, da ne varujemo le vodovarstvenih pasov in vodnjakov, ampak skrbimo za neoporecnost celotnega vodnega bogastva, saj se pitna podtalnica napaja tudi iz rek in potokov.

Nas odnos in ekološko osvešcenost še najvec pokaze, ce si pogledamo,
to isto reko ( Ljubljancani ji pravijo potok ), ki skoraj v celoti napaja Slovensko Istro na njenem izlivu v morje. Nekaj kilometrov pred izlivom stoji kemicna tovarna, njen izliv v morje pa je bencinski terminal v Luki Koper. Ceprav je vsem znano, da so delte , kjer se reke izlivajo v morje, najbogatejša ribolovna obmocja. Da ne omenjamo, da so kanalizacije vseh vasi in hiš ob reki speljane v njo. Vejetno, bi se našel denar iz EU, da bi se zgradilo celotno kanalizacijo, ki bi bila speljana v cistilno napravo, samo ni …

Bodo odgovorni ljudje namesto zavarovanja Hidrogeološkega rezervata Planote Golic rajši sprejeli še eno tveganje vodooskrbi cele Slovenske Istre ?

To je še eden od razlogov za odlocni NE za Vetrne elektrarne na Kraškem robu.

dodano 3.december 2003

Kras - na� najve�ji rezervoar

Ko se sre�ujemo s pomanjkanjem pitne vode za �ivljenje, ki je vsaki dan pomembnej�a,
spoznavamo njeno pravo vrednost.
Najve�je zaloge pitne vode v Sloveniji so podtalnice v prodnih ravninah, vendar njihova onesna�enost ponekod zbuja skrb ( Ljubljansko, Ptujsko polje ),njihov nivo pa se zni�uje sleherni dan. Skoraj polovico potreb po pitni vodi zadovoljujemo z �rpanjem iz kra�kih vodnih virov ( Ri�ana, Mrzlek, Hubelj, Vipava, Malni, Bistrica, Rakitnica, Dobli�ica, itd. ), ki oskrbujejo ogromna obmo�ja na zahodu, jugozahodu, jugu in jugovzhodu dr�ave. V alpskem svetu izdatni kra�ki izviri napajajo So�o, Koritnico, Krajcarico, Zadla��ico, Tolminko ter Savo Bohinjko in Dolinko.

V su�i kra�ka voda priskrbi kar dve tretjini na�ih vodnih zalog. Tudi ko je �e stanje kriti�no v nekateri delih dr�ave ( novome�ko obmo�je, Bela in Suha Krajina, Trnovsko- Banj�ka planota, Slovenske gorice in Haloze ), dajejo ve�ji kra�ki izviri �e dovolj vode.

Dolgotrajne su�e pa ne prizanesejo kra�kemu vodnemu viru Ri�ana. Ko po naravni poti pri izviru ni mogo�e zajeti dovolj vode, jo sku�ajo v Ri�anskem vodovodu zagotoviti s �rpanjem kra�ke podtalnice.
A takoj ko �lovek pose�e v podtalnico , se spremeni tudi preto�ni re�im izvira.Pri tem je treba dosledno upo�tevati ekolo�ko ( minimalno ) sprejemljivi pretok po Ri�ani, ki ne sme pasti pod 110 l/s ; navadno je najni�ji pretok na izviru 200 l/s, medtem ko so skrajne vrednosti lahko le nekaj 10 l/s. To pomeni, da je razlika ( prese�ek vode ) razpolo�ljiva za zajetje. Kjub temu pa v slovenski Istri ni te�av z oskrbo s pitno vodo, saj Ri�anski vodovod Koper kupuje vodo od sosedov ; Kra�kega vodovoda Se�ana in Istrskega vodovoda.

Kak�ne so dejanske razmere ?

Potrebe po vodi se pove�ujejo in potrebno je �im bolj u�inkovito in do okolja prijazno izkori��anje vodnih virov.

Ker je eden od namenov vodne direktive EU pospe�evati tak na�in rabe vode, ki dolgoro�no ��iti razpolo�ljive vodne vire, na In�itutu za raziskovanje krasa na Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti �elimo ugotoviti dejansko stanje na podro�ju javne oskrbe z vodo iz kra�kih vodnih virov; o obsegu vodovodnega omre�ja in distribucije pitne vode na obravnavanem ozemlju, o �tevilu ljudi, ki jih posamezni viri oskrbujejo, ter podatke o koli�ini in namenu porabe vode.
Kra�ki vodonosniki so litolo�ko lo�ene gmote zakrasele kamnine, ki v sebi hranijo ogromne koli�ine vode ( Kras, Trnovski gozd, Javorniki, Sne�nik, itd. ). Zato so kra�ki izviri primerni viri pitne vode, saj so zanje zna�ilni veliki pretoki in dotoki iz globin. �eprav se v Sloveniji zaradi neenakomerne prostorske in sezonske porazdelitve te naravne dobrine sre�ujemo z ob�asnimi te�avami v preskrbi s pitno vodo, bi nas moralo bolj skrbeti ohranjanje njene ustrezne kakovosti. Razmere postajajo kriti�ne obi�ajno poleti in zgodaj jeseni, ob najni�jih vodostajih, ko je razred�evalni u�inek minimalen. Zaradi nespecifi�nih zna�ilnosti ( velika prepustnost mati�ne kamnine in velike hitrosti pretakanja voda ) so kra�ki vodonosniki v primerjavi z drugimi izredno ob�utljivi za onesna�enje.
Hidrografska zaledja posameznih kra�kih izvirov so navadno zelo obse�na, za��itni pokrovi prsti in vegetacije pa pogosto skromni. Kamninsko gmoto prepredajo mo�no zakrasele razpoklinske in prelomne cone, ob katerih so se razvila �kraplji��a, globoke vrta�e in jamski sistemi. Tako povr�je je dobro prepustno in omogo�a takoj�en prodor vode neposredno v kra�ko notranjost, kjer so zaloge pitne vode.

Kra�ki vodonosniki se napajajo tudi s povr�inskimi tokovi, ki se skozi po�iralnike stekajo v podzemlje. V nekatere vodonosnike se izlivajo celo zelo onesna�ene ponikalnice ( Rin�a, Reka v preteklosti ). Vsakovrstno onesna�evanje lahko tako hitro pronica v podzemlje, kjer se zelo slabo in po�asi �isti. Po podzemnih poteh lahko �e v nekaj ur do nekaj dneh dose�e izvir ( tok podzemne vode v nekra�kih vodonosnikih je zelo po�asen, v vodonosniku Ljubljanskega polja prete�e le nekaj metrov na dan ).

Majhna samo�istilna sposobnost

Poti podzemne vode v krasu so nam zaradi kompleksnih povezav in ekstremnega spreminjanja v razli�nih hidrolo�kih stanjih prakti�no neznane. V primeru spreminjanja gladine podzemne vode se spremnija obseg zaledja ter razli�nih povr�inskih in podzemnih vili�enj ( raztekanj ).

Samo�istilne sposobnosti voda v kra�kih vodonosnikih so zelo nizke in lahko potekajo le do dolo�ene mere.
Kakovost zalog pitne vode najbolj ogro�ajo prevelika in napravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, industrija in obrt v neposredni bli�ini vodnih virov, komunalne odpadne vode, ki neo�i��ene ali le delno o�i��ene odtekajo neposredno v podzemlje, izcedne vode z divjih odlagali�� odpadkov in z odlagali��, ki niso primerna grajena, ter meteorne vode s cestnih in parkirnih povr�in. Velika nevarnost za kra�ke vode so tudi razlitja ve�jih koli�in nevarnih snovi ob nesre�ah.

Vire pitne vode zastrupljamo sami, nekateri iz nevednosti, drugi zaradi brezbri�nosti. O dolgoro�nih posledicah svojega nepremi�ljenega obna�anja ne razmi�ljamo. Onesna�enje vodnega vira lahko pomeni, da ostanejo prebivalci z oskrbovanega obmo�ja dlje �asa brez pitne vode. Zgodilo se je �e, da je bilo zajetje v Ri�ani za tri tedne popolnoma izkju�eno iz vodooskrbe, saj je bil izvir zaradi izlitja plinskega olja v prometni nesre�i pri Obrovu mo�no onesna�en.
Takrat se je razlilo 16 m3 plinskega olja in se je nekaj dni po mo�nej�em de�evju, ki je za dvakrat pove�alo hitrost pretakanja vode v podzemlju, pojavilo na izviru. Mo�ne pa so huj�e nesre�e.

Podoben primer je bila nesre�a pri Ortneku leta 1998. Plinsko olje je odteklo v potok Tr�i��ico, ki kmalu ponikne in nadaljuje svojo pot proti Dobrepolju in zajetemi izviru Globo�ec ter izvirom ob Krki. Pretirano obremenjevanje lahko povzro�i trajno onesna�enje izvirov, kakor se je zgodilo v pri zastrupitvi izvira belokranjske Krupe s PBC. Izvir je zdaj neuporaben za ve� generacij.

Malomarnost in negospodarnost

Kjub dokaj ugodnim razmeram za varovanje kra�kih vodnih virov v primerjavi z drugimi obmo�ji ( redka poseljenost, ekstenzivna raba tal, itd. )je veliko kra�kih virov slabo zavarovanih. Vodovarstveni re�imi so najve�krat slabo definirani, nadzor nad izvajanjem za��itnih ukrepov pa neu�inkovit. S pitno vodo kot najve�jim naravnim bogastvom in, kot jo nekateri radi imenujejo, strate�ko surovino, ravnamo skrajno malomarno in negospodarno.

Povpre�en slovenec porabi od 130 do 150 litrov vode na dan. Pitno vodo uporabljamo za splakovanje strani��, z njo umivamo avtomobile, v mestnih ulice in druge mestne povr�ine ter zalivamo vrtove. Samoumevno se nam zdi, da iz vodovodne pipe prite�e v na�e domove voda �ista in neopore�na. Pa vendar danes to ni ve� samoumevno, prej razko�je. Do kdaj se bomo �e lahko bahali s takim razko�jem ? �e porabniki ne bomo bolj smotrno in var�no ravnali z vodo, se bodo zaloge �e �iste vode pribli�ale kriti�nim mejam.

Tako ekonomska kot ekolo�ka re�itev za zagotavljanje ustrezne kakovosti in zadosten koli�ine pitne vode ( tudi v su�nih obdobjih ) temeljita predvsem na var�ni porabi.V zagotavljanju vodne oskrbe pa ka�e v prihodnosti vklju�iti �tevilne lokalne vodne vire v povezavi z s tradicionalno oblikovodne oskrbe. Pri tem ni izklju�ena morebitna uporaba kapnice ali lokalnih izvirov za namakanje vrtov, umivanje avtomobilov, uporaba o�i��enih odpadnih voda za komunalne dejavnosti ( umivanje ulic ), v kmetijstvu ter kot tehnolo�ko vodo v industriji.

Dragoceni kra�ki vodonosniki

Kra�ki izviri so pomemben vir pitne vode v Sloveniji in po svetu, do leta 2025 naj bi po mnenju strokovnjakov kra�ki vodonosniki pokrivali 80 odstotkov vseh potreb. Pitna voda bi morala biti koli�insko in kakovostno prva skrb vseh nas. Ciljev, da bi podtalnico ohranili onesna�eno in da si bomo v kozarce natakali zdravo pitno vodo, ne bomo dosegli s �e tako dobrimi bruseljskimi ali doma�imi predpisi, �e se jih ne bomo dr�ali, temve� s svojim ravnanjem, z novimi vrednotami, med katerimi naj bo prav na vrhu skrb za okolje!

vir -Nata�a Ravbar, In�titut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna
Delo, priloga Znanost 1.12.2003

Vodno bogastvo slovenije

Mednarodna skupnost se vedno bolj zaveda pomena vode, ki �e dosega in presega ceno bencina.

Voda se v prostoru in �asu nenehno razporeja, zato ni nujno, da bo Slovenija vedno z vodo bogata dr�ava.

Zaradi tehtonike in paleogeografskega razvoja, kar 81 % ozemlja Slovenije pripada povodju Donave oz. �rnomorskemu povodju in le 19 % jadranskemu povodju.

Na obmo�ju dr�ave je skupna dol�ina vodotokov 28 tiso� kilometrov in jih ob poletni su�i kar tri petine presahne.

�e je podzemna voda neosna�ena, je eden izmed najkakovostnej�ih virov pitne vode; te�ava je v tem, da se posledice �lovekovega poseganja, onesna�evanja in prevelikega izkori��anja v podzemni vodi izra�ajo z zakasnitvijo, lahko tudi nekaj let, dolgotrajna je pa tudi regeneracija, saj so procesi v vodonosnikih po�asni. Na svetu je znotraj �loveku dosegljivih globin podzemne vode pribli�no 70-krat ve� kot vode na povr�ju.
V Evropi je to razmerje �e bolj v prid podzemski vodi ( 140-krat ve� kot povr�inske ) in tudi v Sloveniji smo blizu tega evropskega podatka.

vir - Knjiga Vodno bogastvo Slovenije, mag.Jo�e Uhan in mag. Marjan Bat, www.gov.si/uvn/index.html

Delo, priloga Znanost 1.12.2003

Varovanje podtalnice na Krasu:

Podtalnica je vir Na�e pitne vode, zato jo moramo jemati kot nekaj najbolj dragocenega.
V Nem�iji in v Franciji pijejo ustekleni�eno vodo ze 20 do 30 let, zato ker so svojo vodo sami umazali.V Sloveniji smo na �dobri�- beri slabi poti, da si bomo tudi umazali svojo vodo, za kar bomo tudi sami pla�ali.
Zato je treba narediti vse, da bomo o�uvali zdravo pitno vodo. Treba je izobraziti ljudi,
prav tako je treba apelirati na odgovorne ljudi na ob�inski in dr�avni ravni, da naj svoje dobre zamisli o za��iti vodovarstvenih pasov reke Ri�ane, ki so bili zapisani 9.11.2001 torej �e pred dvemi leti, naj jih ne zaustavi ob�inska meja - ( vodovarstveni pasovi reke Ri�ane se nahajajo v dveh ob�inah Koper in Hrpelje-Kozina).Potrebno je zavarovanje obstoje�ega vodnega vira -hidrogeolo�kega rezervata.
Problem pa je ignoranca oziroma nizka okoljska zavest.
Pri tako ob�utljivih re�eh kot je zagotavljanje pitne vode slovenski Istri, ne sme biti prostora za �pekulacije.
Kot na primer gradnja vetrnih elektrarn na rezervoarjih pitne vode ???

Potrebno je bolj�e zavarovati vodovarstvene pasove reke Ri�ane, kar bo zagotovo pripomogel
�e nastajajo�i projekt Natura2000.

Projekt : Ohranitev Golica pred postavitvijo vetrnih elektrarn je verjetno najvecji projekt ohranitve naravnega okolja in

kulturne dedinšcine, ki poteka v letu 2003 v Sloveniji - projekt smo prijavili na razpis Nagrade druzbe FORD za leto 2003.

Project : Protection Plateu Golic before setting wind power plants is for at the moment the biggest project of preservation of physical environment and of cultural heritage, which goes in Slovenia in 2003 - Project registration to Ford Conservation and Environmental Grants 2003.

Prav tako Greenpeace ne podpira postavitve vetrnih elektran povsod, še posebno ne , na pomembnih obmocjih za ptice in kjer je Obmocje Nature 2000.

Also Greenpeace reply, that not automatically supports the construction of wind turbines in any place, particulary not in places imortant for birds ( habitat ) and not in places in natura2000.

David Stepan, skupina Zelena narava

e-mail: [email protected]

Upamo, da se ministrstvo zaveda, da planota Golic spada v Drugi vodovarstveni pas reke Rizane, ki skoraj v celoti pokriva s preskrbo pitne vode vso Slovensko Istro in da nikjer na svetu Vetrnih elektrarn ne postavljajo na taka obmocja zaradi potencialnega onesnazenja pitne vode s sinteticnim oljem ( vsaka vetrna turbina ima okoli 370 litrov olja, 370 x 80 vetrnih elektrn = 30.000 litov olja ). Da bodo vetrne elektrarne vidne iz Hrastoveljskega tabora in da na tem podrocju ze poteka Evropski projekt Natura2000.

Hope, that ministry realizes, that plateau of Golice belongs to Second water protect zone of river Rizane, which almost to whole covers with preskrbo drinking water entire Slovene Istria and that nowhere on world of wind power plants no set on such ranges because of potential pollution of drinking water with synthetic oil ( every wind turbine has round 370 litres of oil ,370 x 80 Wind turbines = 30.000 litres of oil ). That will of wind power plants of visual from Hrastovlje church - tabor ( The dance of death - freske ) and that on this field already goes European project Natura2000.

Let of Golice stays goal and let him however Mr. minister Janez Kopac at once put in to spatial plan between most highly Natural treasure R. Of Slovenia.

Naj Golic ostane gol in naj ga vendar g. minister Janez Kopac ze enkrat umesti v prostorski plan

med najvišje Naravne vrednote R. Slovenije.

Nazaj na stran Zelena narava - Home - klikni