Ohranitev planote Goli� pred postavitvijo vetrnih elektrarn

Zasanjana pokrajina na Goli�u - Ve�ni pašniki - jih bomo znali ohraniti? ( 2002 - 2003 )

English version - klikni

Varovanje in zašï¿½ita Bogate kulturne dedinšï¿½ine Slovenije

Ta stran je nastala, zaradi premajhne osve��enosti Slovencev kakšne naravne vrednote imamo na Goli�u

v Slovenskem delu �i�arije nad Kraškim robom in za ohranitev bodo�ega Evropskega botani�nega vrta - Kraškega parka pred postavitvijo Vetrnih elektrarn - VE ( vetrnice ), ki niso ZELEN nacin ( energija vetra ) pridobivanja Energije,

ampak zelo UNI�UJO�E, SOVRA�NE IN NEPRIJAZNE za okolje in dosedaj iskano Mirno pode�elje

( ( vasi Zazid in Rakitovec imajo vse potencialne mo�nosti za elitni Ekoturizem : kolesarske ture, po�itnikovanje, konjeni�tvo, mir, planinstvo in neokrnjenost narave ), izjava direktorja vodilnih hotelov v Portoro�u : minili so �asi, ko je turistu bilo dovolj morje in soba v hotelu, zdaj išcejo aktivni dopust ), bo v trendu še mo�nejše izselitve zaradi Videza in Hrupa kar je Paradoks neosvešï¿½enosti prebivalcev in odgovornih ljudi.

( INVESTITORJI VE OBLJUBLJAJO RAZCVET TURIZMA ???? )

NE za vetrne elektrarne ( VE) na Goli�u, ki so novodobni onesna�evalec narave in kradljivec ti�ine.

Naravo je potrebno varovati ne zaradi nje same ( Narava se bo brez nas - brez �loveka - imela prav �udovito ),

temve� zaradi nas samih - za �loveka. Skrbi naj nas za �loveka in za zdravo okolje za �loveka .

Mapa obale - vetrne turbine bodo vidne iz Hrastovelj - klikni

Projekt : Ohranitev planote Goli� pred postavitvijo vetrnih elektrarn ( Slovenija ) smo prijavili

na razpis Nagrade dru�be FORD za ohranjanje naravne in kulturne dedin��ine za leto 2003

Ogled projekta in dejavnosti - klikni za VSTOP

Gre za zašï¿½ito :
- neokrnjene narave, �ivali in rastlin
- pomembnega �ivljenjskega prostora 55 % vseh �ive�ih metuljev v Slovenji, ogro�enih ptic , orla ka�arja, planinskega orla, lunjev, orla sršenarja, sov, postovk, beloglavega jastreba iz Kvarnerja ,
- endemi�ne vrste �u�elke - Burjevka - Foto -edine na svetu,
- suhih kamnitih kraških travnikov, ki so redkost v Evropi,
- redkih rastlinskih vrst - U�enska bode�a neza in �i�arijski dimek ,Raznolistna ma�ina - Serratula lycopifolia
- neraziskanih ostankov starodavnega gradišï¿½a,
- vodovarstvenega obmo�ja reke Ri�ane, ki skoraj v celoti pokriva Slovensko Istro z pitno vodo
- vidnih in kulturnih kakovosti prostora ter vpliva na kulturno dedinšï¿½ino glede vedute in zgodovinske vrednosti svetovno znanih Hrastovelj , Kraškega roba in Slovenske Istre
- hidrogeološkega rezervata reke Ri�ane

Gre za trenutno najve�ji projekt ohranitve naravnega okolja in kulturne dedinšï¿½ine, ki poteka v Sloveniji v letu 2003 in mogo�e tudi v Evropi.

Postavitev VE na Goli�u pomeni za Slovenijo naravno katastrofo podobno kot

pomeni nesre�a tankerja pred obalo Španije in Portugalske. VE naj se postavi v �e urbanizirano podro�je kot v tujini

nekje poleg avtoceste, ne pa na vršace nedotaknjenih kraških planot. V Španiji so upoštevali mnenja naravovarstvenikov

in so taka podro�ja namenjena naravnim parkom obvarovali pred VE. Prav tako svetovna organizacija Greenpeace ,

ne podpira postavitve VE povsod, zlasti ne na podro�jih pomembnih za ptice - habitati in ne na podro�jih Nature2000.

Goli�s svojo raznovrstno in specifi�no pokrajino ter z bogatim rastlinstvom in �ivalstvom spada v bisere Slovenije.

Minister za okolje in prostor g. Janez Kopa� je obljubil, da na Goli�u ne bo VE zaradi naravnih vrednot

in zavarovanja kulturne dedinšï¿½ine. Goli� kot naravna vrednota pripada celi Sloveniji in je preve� dragocena,

da bi ga uni�ili z VE. Na sre�o je prevadala zdrava pamet, �eprav nekateri še vedno verjamejo v simbiozo

nedotaknjene narave, pti�ev in VE. http://www.ilbis.com/veter/gradnja.htm - klikni za ogled postavitve VE

Mar si to �elite ob Biserih Slovenske Istre : Kraški rob, Stolp v Podpe�i, Hrastoveljski tabor, Kubed, Zanigrad in Goli� .

Planota Goli� je �e stoletja enaka in bo taka , �e jo bomo znali varovati, še naprej.

Slovenija je majhna in jutri ne bo niti za kamen ve�ja, zato moramo biti previdni in pametni, pa bomo bili vsi veseli in zadovoljni.

Slovenija postaja kolonija bolj razvitih dr�av, ki nam vsiljujejo svoje proizvode � vetrne turbine. Tujcem ni mar za varovanje na�ega okolja ampak jim gre za prodajo  svoje  industrijo in to v imenu kvazi Kyotskega protokola in kvazi zelene energije � vetrne , ki je najbolj uni�ujo�a za okolje, ker je najbolj potratna glede prostora.

Ekolo�ka energija vetra je postala � Big bussines �in �Zelena obnovljiva Energija �, kar izrabljajo nekateri kot

izgovor, da v tem imenu uni�ujejo Na�e edinstveno okolje in imajo mo�nega zaveznika med kapitalom.

Prav tako je v bli�ini VE  �e v svetu potrjeno, da pade vrednost nepremi�nin in opad turizma za 40 %. V primeru Goli�a v Slovenski �i�ariji se nekateri zgovarjajo na rev��ino in neperspektivo lokalnega prebivalstva, kar je zavajanje javnosti, saj ravno potem bodo ti kraji �e v ve�jem trendu izselitve. Kdo bo �ivel v vasici Rakitovec ali Zazid pod VE. Kjer se postavi VE, tam ni prostora za �loveka. Dr�ava bi morala tem ljudem, ki so uspeli ohraniti tako neokrnjeno naravo, druga�e pomagati.

VE pomenijo grobo industrializacijo na�ega Slovenskega pode�elja. Zato naj se postavijo na nesporna podro�ja ob avtocesti. Zemljepis Slovenije prav tako ni primeren za VE, saj nimamo takega vetra kot ga imajo dr�ave ob Atlantiku in na�a Burja ni primerna za VE ampak je bila le izgovor za nekatere...naravi nevarne posameznike, ki jim zanima samo kratkoro�ni interes in dobi�ek in jim je ohranitev Narave malo mar.

DA za VE � dobra ideja, super zamisel stoletja ampak to industrijo

postaviti na nesporna podro�ja, NE PA V NARAVNE PARKE. NE TAM ,  KJER JE PLANINSKA KNJIGA.

Politika in gospodarstvo se ne menita za mnenje stroke ( biologov, zavodov za varovanje naravne in kulturne dedin��ine, dru�tva za opazovanje pti�ev in krajinskih arhitektov ) da VE ne sodijo na podro�ja namenjena naravnim rezervatom - na kraške planote Goli�. Gospodarstvo in politika si s svojim na�inom vsiljevanja postavitev VE v naravne rezervate delajo medvedjo uslugo, kajti prej naklonjeno mnenje javnosti , se zdaj obra�a negativno - saj jih mislijo postaviti na podro�ja namenjena naravnim rezervatom, kjer je postavitev VE za krajino in naravo zelo mote�e in pogubno. Zaradi tega jih ne postavljajo na izpostavljenih mestih, ker zelo pokvarijo panoramo in delujejo kot visoke stolpnice v naravi. ( predstavljajte si Hrastoveljski tabor in v ozadju 80 . metrske VE ). Tujci , ki bi si ogledovali svetovno znane freske, bi nas takoj ozna�ili za BARBARE. ( saj to je med drugimi tudi eden od razlogov, zakaj VE ne sodijo na GOLI� ) . Poslanci se sklicujejo na Kjotski protokol in da so VE v skladu z njim. �lovek z uni�evanjem narave uni�uje svoje temelje. Neokrnjene planote na Goli�u nas s svojo lepoto in prvinskostjo napolnijo s ti�ino in spo�tvovanjem. Zakaj jim �lovestvo odgovarja s samo se bolj napadalnim in kr�evitim uni�evanjem ter se sklicuje na Kjotski protokol, kjer so VE res oznacene kot pridobivanje �iste energije, ( energija vetra ) vendar tam ne omenjajo, da je :

- Goli� vodovarstveno obmocje, spada v drugi in tretji pas varstvenih pasov reke Ri�ane, ki skoraj v celoti preskrbuje s pitno vodo celo Slovensko Istro. Vsaka VE ima od 200 do 370 litrov sinteticnega olja, 86 VE x 370 litrov je 32.000 litrov sinteticnega olja kar je kar 160 sodov po 200 litrov. V primeru potresa ali orkanske burje, bodo VE tempirana ekološka bomba. Boste betonirali celo podro�je Kraškega roba in planot Kav�i�i - Lipnik - Goli� ? Mar si �elite katastrofe ali pa nam bodo Italijani dali subvencije pri prodaji pitne vode za Slovensko Istro ?

Kaj bi porekel Julius Kugy, ki je prvi zaslutil, da de�ele, kot ja ta , ni drugje nobene. Dobrodošli so vsi vaši prispevki: - e-maili in novice za ohranitev Goli�a, ki jih bomo objavili na tej strani. Pošljite vaše mnenje, pomagaj za ustanovitev : Stranka Zelena Narava Slovenije - klikni.

Hvala vsem biologom, krajinskim arhitektom in drugim ljudem , ki sodelujejo z nami ali so nam kakorkoli pomagali pri ohranitvi naravne in kulturne dedin��ine Slovenije.

Med njimi so : Jasmina Poga�nik, Andrej Gogala, Brina Švigelj Merat, Ana Ku�an, Franc Male�kar, Toma� Ogrin,

Bojana Lipej, Tomaz Jan�ar, Zoltan Waliczky, Margot Wallström, Soledad Blanco , Nicholas Hanley, Darko Darovec,

Helen Jolly, Mladen Berginc, Metod Pirih, Vesna Kolar - Planin�i�, Andrej Sovinc,

Jurrien Westerhof , Mitja Kaligari� in Manca Ko�ir.

David Stepan

Naš E-mail :

[email protected]

[email protected]

Dobrodošli Vsi