Vzhodni greben izpod Toter Manna

Ocena ture

0. Splošno: S cca 1380m na 2388m, obrnjenost pobočij na V in J (eno prečkanje severnega pobočja). Do Brunnsteiner See lahka sprehajalna pot, nato na vzhodni greben in naprej bolj strma pot čez skalnata pobočja. V kopnih razmerah brez posebnih težav. Še naprej na vrh strm vzpon po skalnatem rebru Toter Manna, ki pa še ne zahteva plezanja. Oprema: dobri čevlji in pohodne palice.

1. Napor: cca 1000m, 3h (iz doline 1620m, 4h 30min).

2. Moč: 2 - lahko.

3. Psiha: 2 - lahko.

4. Orientacija: 2 - lahko.

Pristop

Kako priti na Wurzeralm, glej glavno stran Warschenecka!

Na Wurzeralm

Opis ture

Z vzponom boste najbrž začeli na Wurzeralm, kamor vas na 1427m pripelje gorska železnica. Od zgornje postaje sestopimo kakih 50 metrov na planino in gremo po cesti proti zahodu do spodnje postaje sedežnice Frauenkar. Tu zavijemo desno in nadaljujemo po lepi sprehajalni stezi proti SZ, do malega, zelenega Brunnsteiner See.

Nad jezercem se pobočja Warschenecka dvigujejo že bolj strmo, proti severu pa tudi razločno vidimo navpično, rdečo steno Rote Wand, 1872m, in škrbino levo od nje.

K Brunnsteinsee

Od Brunnsteinsee nadaljujemo po dobro označeni poti, ki se začne dvigovati v številnih serpentinah. Jezerce je kmalu globoko spodaj, saj hitro dobivamo višino. Spet se odpre pogled čez planoto Wurzeralm. Pot gre nato v dolgem loku čez pobočja proti desni, dobimo celo več višine, kot je potrebno do škrbine, tako da pot doseže vzhodni greben celo malo nad njo. Onkraj sedla se dviguje stena Rote Wand. Z druge strani na vzhodni greben pride tudi pot od Dümlerhütte. Do sem smo rabili dobro uro, ali če smo se veliko razgledovali, malce več.

Na vzhodnem grebenu

Iznad prelaza Rote Wand se markirana pot v glavnem ves čas drži glavnega grebena. Zato je zelo razgledna. Z grebena se grape proti severu spuščajo proti Vorderstoderju, a severni greben Warschenecka nam vseeno preprečuje, da bi videli osrednji del Totes Gebirge z Großer Prielom. Pobočja na levi so tudi nekaj posebnega. Vodoravne plasti skal jih delajo zelo slikovite, še posebej, ko so pokrite s prvim snegom.

Čez pol use se greben izravna v travnato planoto, imenovano Speikwiese. Nadaljujemo vzdolž glavnega grebena, nato pa prečkamo severna pobočja pod koto 2137m. Pred nami je izrazito sedelce med to koto in naslednjim, višjim vrhom, imenovanim Toter Mann. Nanj se povzpnemo po strmem rebru. Vzpon zahteva nekaj previdnosti in je na meji lažjega plezanja.

Na vzhodnem grebenu

Pot na Toter Mann je dobro označena in tudi JV obrnjenost pobočja je vzrok, da je pot kopna tudi če je zapadlo nekaj snega. Po pol ure je pred nami le še vršna planota. Obrnmeo se proti levi, vrh že izgleda blizu, a je nad planoto dvignjen še kakih 50 metrov. Zaradi razdalje smo s škrbine na vrh rabili nekako 2 uri.

Sestopimo bodisi po isti poti, bodisi po zahodnem grebenu (1 ura dlje), ali pa po ferati, ki se drži JV grebena. Ta je zahtevnejša in je bolj priporočljiva za vzpon. Drugi možni sestopi gredo seveda proti severu, na primer k Zellerhütte or Dümlerhütte.