Razgled z vrha Rameterspitz proti zahodu - Hocharn in Sonnblick

Uvod

Rameterspitz je ena tistih gora, ki v letni sezoni najbrž dočaka manj obiskovalcev kot pozimi in spomladi, ko so razmere ugodne za turno smuko. Stoji v glavnem grebenu Visokih Tur in s tem tudi Vzhodnih Alp, v delu, kjer gore skupine Goldberg podajajo roke goram skupine Ankogel, torej severo-zahodno od Mallnitza, znanega turističnega kraja. Gora sama zase ni kakšna markantna pojava. Morda izgleda kaj bolj veličastno s severa, z juga pa je zgolj še ena vzpetina v dolgem, dokaj enakomernem grebenu. Poleti gre čez njena južna pobočja dobro uhojena markirana pot - transverzala, ki povezuje sosednji dve koči. Z nje je na vrh le dobre četrt ure hoje. Kljub temu, da so v tem grebenu v bližini tudi višji vrhovi, pa Rameterspitz nudi lep razgled na vse strani.

Ime gore je včasih zapisano tudi Rameter Spitz ali Romate-Spitz.

Na poti na vrh od jugozahoda

Malo geografije

Tudi gore v tem delu Alp imajo bolj strma severna pobočja, zato gre večina pristopov nanje z juga. Severno od Rameterspitz je Badgastein, mesto, kjer se glavna dolina razveja v Anlauftal in v dolino proti Sportgasteinu. Prva se dviguje proti vzhodu pod Ankogel, druga pa se nad Sportgasteinom ponovno razveja in glavna dolina se spet dviguje proti vzhodu, prav pod vrh Rameterspitz in sosednje Woisgen Kopf. Nimam informacij, kako je Woisgen-Scharte, 2443m, dosegljiva iz te doline. To bi bila ena od možnosti za vzpon na Rameter-spitz s severa, druga gre seveda čez prelaz Mallnitzer Tauern.

Pogled na sosednji Böseck

Z južne strani, z Mallnitza, se pod Rameterspitz razteza lepa dolina z imenom Tauerntal. Od Jamnig-Hütte gre po njej glavna označena pot proti SZ, čez prelaz Mallnitzer Tauern. Z le-tega pa gre proti vzhodu čez južna pobočja glavnega grebena Visokih Tur že omenjena transverzala. To je Zentralalpenweg / Tauernhoeheweg / Hagener Weg. Med drugim doseže tudi južni greben Rameterspitz.

S sedla Mallnitzer Tauern / Niederer Tauern, kjer stoji koča Hagener Hütte, se torej proti vzhodu razteza greben, v katerem so naslednji vrhovi:

Greil Kopf, 2583m. Vrh je lahko dosegljiv od zahoda, od Hagener Hütte. Z njega je tod mogoče tudi smučati.

Pogled na sosednji Geißlkopf

Ebeneck, 2533m. Že po imenu sodeč gre za goro, ki je na vrhu ravna. V času turne smuke se lahko povzpnemo čez njegova južna pobočja na zahodni greben in nato po njem na vrh - še ena možnost za turni smuk. Vzhodno od Ebenecka je izrazita škrbina Ulschartl, 2490m.
Rameterspitz, 2695m. Vrh je dosegljiv po dolini Laschgbach in nato po JZ in J pobočju. Na vrhu glavni greben zavije proti SV in se spusti na Woisgen-Scharte, 2443m.
Woisgen Kopf, 2708m.
Goettinger Spitze, 2749m.
Gamskarl Spitze, 2832m.
Grüneckersee Spitze, 2612m. Vzhodno, na prelazu Hoher Tauern, 2460m, se skupina Goldberg konča.

Razgled z vrha

Brez dvoma je najbolj privlačen del panorame z Rameterspitz pogled na zahodno ostenje Hochalmspitze. Kraljica Visokih Tur je lepa z vseh strani, a divja skalnata zahodna ostenja, prekinjena s strmimi žlebovi, so nekaj posebnega. Ankogel gledamo vzdolž glavnega grebena, zato ne izgleda tako veličasten, vseeno pa je zanimiv pogled na pobočja, ki z Malega Ankogla padajo proti severu. Ob pogledu na drugo stran, proti zahodu, človek sprva rabi kar nekaj časa, da ugotovi, da nad dolino Weissenbach gleda velikane skupine Goldberg: Schareck in desno od njega že Sonnblick. Lep je pogled tudi na nekoliko skromnejše tritisočake bliže nam, ki se nazadnje končujejo z ostrim Geißlkopf, 2974m. Na JZ se onstran Tauerntal razprostira dolg greben vrhov z lepim Böseckom. Proti JV se v daljavi vidijo celo Julijci, proti J skupina Kreuzeck, na drugi strani, proti S, pa lahko občudujemo Berchtesgadenske Alpe in malo v desno, proti SV Tennengebirge in Dachstein.

1. Pogled z vrha na Hochalmspitze in Ankogel
2. Berchtesgadenske Alpe
3. Woisgenkopf in v ozadju Dachstein

Dostop

V Mallnitz se po odlični cesti pripeljemo iz Spittala (avtocestni izhod) po dolini Möll, nato pa iz Obervellacha proti S v stransko dolino.

Iz Mallnitza lahko z avtom peljemo še nekaj km v Tauerntal. Pozimi in spomladi je cesta zaprta na Stockeralm, 1290m (veliko parkirišče). Od tam naprej vozi smučarski avtobus, ki te pripelje na 1670 m, tik pod Jamnig-Hütte. Avtobus pelje najmanj 3 osebe, vožnja stane 4€ (uradno 5€). Po tej cesti običajno navzdol lahko tudi smučamo, saj je urejena kot sankaška proga. Poleti morda lahko peljete tudi do parkirišča pod Jamnig-Hütte.

Rameterspitz - označene poti in turni smuki

Pregled tur

1. Od Jamnig-Hütte, 1748m

Od koče (ali s parkirišča pod njo) gremo proti S in nato po dolini Laschgbacha proti SV. Pot ni označena, dokaj visoko pa lahko sledimo kolovozom. Od zgornjih koč sledimo dolini še naprej proti SV, dosežemo Zentralalpenweg (poleti), se po njej vzpnemo na J greben, nato pa po njem na vrh (neoznačeno). To je tudi smer turnega smuka. 3 ure za vzpon, poleti lahko, turni smuk srednje zahteven, nikjer izpostavljen, potrebno pa je paziti, kadar je pobočje plazovito.

2. Po transverzali

Od Hagener Hütte na zahodu, 2446m, proti Mindener Hütte na vzhodu, 2428m, gre čez pobočja Rameterspitz transverzala, ki je poleti dosti obiskana. Od zahoda je na vrh kako uro in 15 minut, od vzhoda pa 1 uro.

1. Zimski prizor
2. Smuk
3. Smuk

Planinske koče

Za sam vzpon na Rameterspitz ne rabimo planinskih koč. So pa na gori tri:

1. Jamnig-Hütte, 1748m. Odprta poleti.
2. Hagener Hütte, 2446m. Odprta od začetka julija do začetka oktobra. 16 postelj, 27 skupnih ležišč, zimska soba s 6 ležišči (stalno odprta). Tel.: 0664/4036697, v dolini: 04732/4290.
3. Mindener Hütte, 2428m. Samo-oskrbovalna koča, odprta od sredine junija do sredine septembra. 12 ležišč. Tel. (v dolini): 0664/1549840.

Kdaj na vrh?

V dobrih razmerah je vzpon na Rameterspitz možen v vsakem letnem času. Poleti in jeseni je vrh cilj pohodnikov, ki gredo po transverzali, lahko pa je tudi cilj enodnevnega izleta. V času turne smuke je vrh zelo zaželen, v normalnih razmerah so najboljši meseci za vzpon marec, april in maj. Leta 2007, ko je bila zima revna s snegom, smo imeli odlične razmere februarja.