Polinik z juga, izpod Crete di Timau. Na desni je Elferspitz.

Uvod

Na Koroškem sta dva Polinika. Kakor tisti nad Obervellachom, ima tudi naš (Gailtaler) ime slovenskega izvora. Prebivalcem Kötschacha in Mauthna v Ziljski dolini namreč služi kot sončna ura, podobno kot Poludnik ali Ponca. In vrh vzhodno od njega je Elferspitz, saj očitno označuje enajsto uro.

Vzhodno od prelaza Ploecken / Monte Croce, 1360, se začne vzhodni del glavnega grebena Karnijskih Alp. Podobno kot najvišji vrhovi zahodno od sedla so tudi te gore iz apnenca in imajo nekaj lepih sten. Ker pa so Karnijske Alpe geološko zelo raznolike, tudi v teh območjih prihajajo na dan starejše kamnine. Že greben, ki povezuje Polinik z glavnim grebenom, je iz starejših kamnin in do vrha travnat, prekinjen samo s posamičnimi skalnimi skladi.

Polinik je zadnji vrh v stranskem grebenu Karnijskih Alp, ki se od glavnega odcepi na Cimi Avostanis / Blausteinu, nato poteka sprva proti severu, nato pa na Lauchecku, postopno zavije proti zahodu. Med stranskim grebenom Polinika in glavnim grebenom je lepa Angerbachtal. Sam vrh Polinika je tristranična piramida, katere južna stran je nekoliko manj strma in do pod vrha travnata, SZ (lepo jo je videti s ceste na prelaz Plöcken) in SV stena pa sta skalnati in so v njiju tudi plezalne smeri. Običajni pristop na vrh je srednje zahtevna pohodna tura, nekaj previdnosti zahteva samo vršni (JV) greben. Ker je s ceste do vrha samo 1120m višinske razlike, je Polinik pogosto obiskan, z njega pa je tudi izreden razgled. V času turne smuke je tudi cilj izkušenih turnih smučarjev.

Razgled z vrha

Polinik je ravno dovolj visok, da že nudi prost pogled na vse strani, le zelo majhen del zahodnega obzorja je zastrt z višjimi gorami okrog Hohe Warte. A prav pogled na to skupino je hkrati tudi najlepši del razgleda s Polinika. Sicer pa je še posebej privlačen pogled proti jugovzhodu, kjer obzorje kar kipi od ostrih vrhov Karnijskih in Julijskih Alp. Na severu se izza verige Ziljskih Alp razprostira prava parada z ledeniki pokritih Visokih Tur - Od Hochalmspitze na vzhodu do Hochgalla na zahodu. In daleč na JZ na obzorju lahko občudujemo številne stolpe Karnijskih predalp - le Cridola je že skrita.

1. Skupina Hohe Warte
2. Pogled proti JV
3. Ziljska dolina

Mauthner Klamm

Skozi sotesko potoka Valentin Bach je speljana zavarovana plezalna pot, ki je menda prav vredna obiska, saj sotesko hvalijo kot eno najlepših na Koroškem. Za obiskovalce je odprt spodnji del, tura sestoji iz dveh delov. Prvi del je lahek, primeren za družinski izlet, drugi del, imenovan Klabautersteig pa je srednje zahtevna ferata. Višinske razlike je 200 metrov. Začetek poti je v Mauthnu, parkirišče Schwimmbad. Nato gre pot ob strugi potoka, mnogo je visečih mostov in v skalo vsekanih galerij. Za celotno turo rabimo 4 ure (30 min + 2 uri gor, 1 ura 30 minutes dol po Roemerweg - poti Starih Rimljanov). Iz soteske je možno izstopiti tudi na cesto, ki gre čez Plöcken Pass, v tem primeru je nemara najbolje, da si zgoraj za povratek pripravimo kolesa.

Koderhöhe nad planino Obere
Tschintemunt Alm. Desno je
Koderkopf.

Vrhovi JV od Polinika

V grebenu, ki povezuje Polinik z glavnim grebenom Karnijskih Alp je nekaj manj pomembnih vrhov, ki pa so vseeno lahko cilj lepe planinske ture. Onkraj škrbine Spielbodentoerl je najprej Elferspitz, 2251m. To je strm, travnat brezpoten vrh, ki najbrž ni pogosto obiskan. Naslednji je Laucheck, 2153m. Nanj lahko pridemo po poti z Obere Tschintemunt Alm (na sedlo SZ od vrha, nato na vrh). Po travnatem grebenu se ta pot nadaljuje še na naslednji vrh: Koderhoehe, 2228m. To je široka, masivna grebenska gora nad zatrepom doline Angerbach. Koderkopf, 2176m, je manj pomemben vrh severno od Cime Avostanis / Blausteina. Čezenj gre markirana Karnischer Hoehenweg goes, zato je dosti obiskan. Zadnji vrh pa že stoji v glavnem grebenu. To je Cima Avostanis / Blaustein, najlažji vzpon na vrh gre čez travnata južna pobočja.

Karnischer Höhenweg

Vzdolž celotnega glavnega grebena Karnijskih Alp gre markirana transverzala, ki pa ne obišče vseh najpomembnejših vrhov. Dejansko gresta čez številna območja ločeni avstrijska in italijanska varianta. V območju Polinika Avstrijska varianta pride iz Valentintal in gre naprej v dolino potoka Angerbach. Na vseh zemljevidih gre z Untere Tschintemunt Alm na Obere Tschintemunt Alm in nato naprej čez Koderkopf proti vzhodu. A v zadnjih letih so izgleda odsek med obema planinama Tschintemunt opustili, tako da gre markirana pot z Obere Spielboden Alm na Obere Tschintemunt Alm. V sestopu je ta varianta kakih 30 minut krajša od prvotne.

Kötschach z vrha Polinika

Dostop

Vzpon s severa, iz Mauthna je kar dolg, zato skoraj vsakdo kot izhodišče uporabi cesto čez prelaz Plöcken. Ta prehod čez glavni greben Karnijskih Alp je bil v uporabi že davno pred časi Starih Rimljanov. Izhodišče ture na Polinik je parkirišče pri Plöcken Haus, 1215m. Ceste od tu naprej v dolino Angerbach so zaprte za javni promet, bi pa se dalo seveda del vzpona narediti tudi s kolesom.

Polinik in njegove označene poti

Pregled tur

1. Pristop z juga. Od Plöcken Haus, gremo proti V, mimo Grünsee, tam pa zavijemo čez travnik proti S. Pot nas vodi v okljukih navzgor skozi gozd, nato kratek čas v desno po gorski cesti, pa spet skozi gozd na Untere Spielboden Alm. S planine še naprej skozi gozd proti V, prečkamo nekaj grap, nato pa kmalu pot zavije bolj strmo navzgor in že smo na spodnjih travnikih Obere Spielboden Alm. V številnih ključig se po travnatem hrbtu povzpnemo h koči, kjer je voda in lep razgled. S planine nadaljujemo proti S, najprej v plitvo kotanjo z jezercem, nato pa bolj strmo čez travnata pobočja na Spielbodentörl. Na to škrbino pride tudi severni pristop. S škrbine gremo na vrh po JV grebenu. Ta že kmalu postane skalnat, pot je kar strma in ponekod zahteva previdnost, večjih težav pa ni.

0. Splošno. S 1215m na 2331m, obrnjenost pobočij na J. Udobna pot do škrbine, na vrh nato srednje zahtevno. Vseskozi označeno. Ta smer pristopa se uporablja tudi kot turni smuk.
1. Napor. 1120m, 3h.
2. Moč. 1 - samo hoja.
3. Psiha. 2 - lahko.
4. Orientacija. 1 - nobenih težav.

2. Pristop s severa. Začetek ture je v kraju Mauthen, 707m. Po gorski cesti gremo proti J najprej na Polinik Alm, nato še naprej na Schrockgebirgs Alm. S slednje bolj strmo naprej proti J. Držimo se vznožja vzhodnih sten Polinika. Z doline pod njimi se na Spielbodentoerl povzpnemo v loku čez leva pobočja (gledano navzgor). S škrbine na vrh po JV grebenu. 1630m, 5 ur. V dobrih razmerah se po tej smeri s Polinika lahko tudi spustimo v času turne smuke. Dolino pod V steno Polinika lahko dosežemo tudi po markirani poti z vzhoda, z Wurmlacher Alm.

3. Plezalni vzponi. O njih nimam podatkov.

1. Pogled na Cellon

2. Na Untere Spielboden Alm

3. Na Obere Spielboden Alm

Planinske koče

Vzpon na Polinik s ceste čez prelaz Plöcken naredimo v enem dnevu. Na gori ni planinskih koč.

Kdaj na vrh?

Najboljši meseci so od julija do oktobra in v času turne smuke (februar do april).