Monte Sernio od SV, s sedla Foran de la Gjaline

Uvod

Monte Sernio je Paularu najbrž to, kar je Zermattu Matterhorn. No, malo pretiravam, ampak nad sončnim kotlom tega prikupnega mesteca se drzni Monte Sernio dviguje zares slikovito. Od katere koli strani ga gledaš, Sernio izgleda strm in težko pristopen. In če mi je dovoljena še ena primerjava - nekako me spominja tudi na Monte Pelmo. A nanj je vseeno mogoč pristop kar z dveh strani.

Monte Sernio je najvišji vrh manjše gorske skupine, ki pripada Osrednjim Karnijskim Alpam. Stoji na severu skupine in skupaj s sosednjo, še bolj divjo Creto Grauzario tvori osupljiv zid navpičnih sten in stolpov. Zato je to območje privlačno tudi v alpinističnem pogledu. Od teh dveh vrhov gresta močna grebena sicer ne izrazito visokih, pa zato toliko bolj divjih grebenov proti jugu. Nazadnje skupino nad Tolmezzom zaključuje lepa Monte Amariana.

Od katere koli strani ga gledaš, izjema je morda z juga, je Monte Sernio Seen podoben močnemu rogu. Njegova SV stena je zelo strma in je prehodna le s težjim plezanjem, vzhodna in zahodna stena pa sta bolj razčlenjeni in omogočata pristopa po dveh lahkih plezalnih smereh, na srečo še vedno v celoti neoskrunjenih z železjem. Njuna težavnost nikjer ne presega II. stopnje zahtevnosti. Lahkega planinskega pristopa na vrh pa Sernio nima.

Proti vzhodu Monte Sernio povezujeta s sosednjo Creto Grauzario dva izrazita stolpa: Torre Nuviernulis, 1881m, in Cima dai Gjai, 1916m. To je svet za plezalce. Ampak zanimivo, s te, severne strani pridejo po strmih soteskah in grapah na vrhova tudi najbolj priljubljeni pristopi. Proti zahodu bi Monte Sernio padal zelo globoko v dolino Incarojo, če se ne bi pred vršno strukturo postavil izrazit in dolg greben sicer nižjih, a zelo ostrih vrhov, ki so pa že porasli z ruševjem in macesni. Najbolj izrazit vrh v tem grebenu je Creta di Mezzodi, ki je tudi izvrsten razglednik na Sernio. Če torej gledamo na Sernio od zahoda, lahko občudujemo njegov ostri, beli rog, ki se dviguje izza grebena slikovitih nižjih gora. Vzhodna stena Sernia je tudi strma in visoka. Na njeni levi se strme skale in divje grape spuščajo v dolino med Sernion in Grauzario, na desni strani, blizu roba SV stene pa gre najlažji prehod na vrh. Južna stran gore je najmanj poznana - to je strm, razbit skalnat greben, kjer ni popularnih vrhov in pot. Vsi pristopi s te strani se slej ali prej pridružijo vzhodni ali zahodni varianti.

Vrh Monte Sernia sta leta 1879 prvi dosegli dve mladi sestri, Minetta in Annina Grassi.

1. Pogled od zahoda
2. Pogled od vzhoda
3. Pogled z juga

Razgled z vrha

Opis razgleda z Monte Sernia zasluži posebno poglavje. Ne le zato, ker sva na njem stala v prekrasnem jesenskem dnevu, pač pa zato, ker verjamem, da je nekaj posebnega tudi v običajnih razmerah. Karnijske Alpe so vsenaokrog razporejene v posamične skupine. Na Serniu smo nekoliko bliže Julijskim Alpam kot Dolomitom, a ker so slednji višji, pridejo v razgledu že močno do izraza. Na jugu in jugozahodu kipi pravo morje visokih vrhov Južnih Karnijskih Alp. Ravno dovolj blizu smo jim, da jih lahko med seboj razlikujemo. Na celotnem severnem obzorju se vleče glavni greben Karnijskih Alp, v katerem prav razločno vidimo vse vrhove od Monte Peralbe, Hohe Warte pa do vzhodnega dela grebena. Le čisto zahodni del je skrit za visokim masivom Hohe Warte. K privlačnosti severnih razgledov veliko prispevajo ledeniki Visokih Tur, ki so zadosti visoki, da se jih vidi izza glavnega grebena Karnijskih Alp. Na vzhodu pa seveda pozdravljamo nam tako ljube Julijce, s te strani je najlepši med njimi Montaž. Tako dolgo sedimo na vrhu in vrhovi, ki smo jih že obiskali, nas prijateljsko pozdravljajo, tisti pa, na katerih še nismo stali, nas vabijo na obisk. Obljubimo, da pridemo!

1. Utrinek z vrha
2. Pogled na zahod
3. Pogled na JV

Monte Sernio iznad Paulara

Dostop

Monte Sernio je od turistično razvitega sveta nekoliko odmaknjen. Zahodni pristopi se začnejo v dolini Incarojo, na koncu katere leži Paularo. V dolino pridemo iz Tolmezza, središča Karnije. V Tolmezzu zavijemo proti severu in po 16 km v Cedarchisu že zavijemo desno v dolino Incarojo. Vzhodni pristopi pa gredo iz doline Aupa. Večina obiskovalcev se od tam najprej povzpne do Rif. Grauzaria, nato pa nadaljujejo z vzponom preko sedla Foran de la Gjaline in po vzhodni smeri na vrh. Od juga pridemo v Val Aupa pri kraju Moggio Udinese, ki tudi (tako kot Tolmezzo) leži blizu avtoceste Udine - Tarvisio. Od severa pa v Val Aupa pridemo iz Pontebbe (kjer zapustimo avtocesto), iz mesta peljemo proti jugu čez prelaz Sella di Cereschiatis, 1066m.

Zahodni pristop z vrha

Pregled tur

Kot že omenjeno, gresta na vrh dva normalna pristopa: vzhodni in zahodni. Kot vzpona na vrh lahko smatramo pravzaprav le zadnja dela, oba vzpona se namreč začneta na sedlih, ki ju je iz dolin mogoče doseči po več poteh.

1. Zahodni pristop. Izhodišče zanj je Sella della Creta di Mezzodi. Tudi ta lahka plezalna smer je markirana in nezavarovana. Njena zahtevnost je menda blizu II. stopnje. 1h. Pristop: Na Sella della Creta di Mezzodi lahko pridemo od Casera del Mestri (pot št. 416, 1h), ali iz kraja Lovea mimo Rif. M. Sernio (poti št. 416 in 419, 2h 30min).

2. Vzhodni pristop. Izhodišče zanj je Forca Nuviernulis, od koder sledi desnemu delu ostenja, v bližini vzhodnega grebena. To je lahka plezalna smer, vseskozi dobro označena, a nezavarovana. Eno mesto morda lahko ocenimo s stopnji II-, sicera pa gre vseskozi za I. stopnjo. S škrbine 1h 30min. Pristop: Škrbino Nuviernulis lahko dosežemo od koče Grauzaria (po poteh št. 437 in 419, 1h 30min), od Casera del Mestri (po poti št. 419, 1h), ali z juga, po dolini med Serniom in Creto Grauzario (pot št. 419, 4h).

O težjih vzponih v severni steni Monte Sernia nimam podatkov.

1. Na V grebenu
2. V Vzhodni smeri
3. Monte Sernio

Casera del Mestri

Planinske koče

Rif. Grauzaria, 1250m. Stoji v dolini, severno od Crete Grauzarie. CAI, sekcija Moggio Udiense, tel. 0433-51649. 20 postelj. Tel.: 0433-51361. Dostop: S parkirišča nad Val Aupa (727m) po poti št. 437 (1h 15min).

Casera del Mestri, 1512m (leta 2004 obnovljena). Stoji v dolini, severno od Monte Sernia. Dostop iz Paulara.

Najboljša planinska koča

Rif. Monte Sernio, 1419m (ex Casera Palasecca). Stoji v stranski dolini, zahodno od masiva Monte Sernia. CAI Tolmezzo, tel. 0433/41410. 12 postelj. Dostop: Iz Lovee po poti št. 416 (1h 30min).

Kdaj na vrh?

Najbolje poleti in jeseni. Zimski vzpon, oziroma vzpon v snegu ali ledu, zahteva popolno zimsko opremo in varovanje.