Monte Dimon - pogled na Monte Paularo (levo) in skupino Hohe Warte

Uvod

"Le zakaj dva vrhova na eni strani?", je zagotovo vaše prvo vprašanje. No, sta kakor dvojčka, podobnih zaobljenih oblik, blizu skupaj, poleti dostopna z iste planine. In še več, sta do metra enako visoka - 2043 m. Vrhova sta sicer nekoliko manj atraktivna v planinskem pogledu - poleti sta pač prijetna pohodna cilja - se pa pozimi spremenita v pravi raj za turno smučanje.

Vrhova se dvigujeta v samostojni gorski skupinici južno od glavnega grebena Karnijskih Alp. Tudi po svoji naravi sta drugačna, kljub siceršnji pestrosti tega gorovja. Sta oblih oblik, travnata, vzpone dovoljujeta takorekoč z vseh strani. Ker so na njunih pobočjih številne planine, gorske ceste in kolovozi pridejo zelo visoko. Ena od cest se konča komaj kakih 100 metrov pod vrhom Monte Paulara. Kot rečeno, sta vrhova hvaležna cilja za pohodnike, smučarje in gorske kolesarje.

Monte Paularo in Monter Dimon ter nekatere njune označene poti

Geografski oris

Na zahodu skupinico Monte Paulara in Monte Dimona omejuje dolina rečice But. V vznožju je na J mesto Paluzza, severneje od nje sta omembe vredna kraja Laipacco in Timau. Vse to so izhodišča za pristope od zahoda. Na jugu Torrente Pontaiba in Rio Minischitte razmejujeta masiv od Monte Tersadie. sedlo med obema potokoma se imenuje Forcella di Lius. Čezenj gre cesta iz Paluzze v Paularo. Na pobočjih še na strani proti Paluzzi je Ligosullo. Vzhodna meja masiva je Torrente Chiarso. Severno od Paulara ta potok kmalu tvori globoko sotesko, ki deli naš masiv od vzhodneje ležeče Monte Zermule. Tudi nad to dolino gre cesta - okrog Zermule in čez Passo del Cason di Lanza. Nad sotesko, blizu Casere Ramaz, od SZ v Torrente Chiarso priteče Rio Cercevesa. Ta deli naš masiv od glavnega grebena Karnijskih Alp. Izvira pod sedlom Fontanafredda, 1876m, z njim se naš masiv navezuje na glavni greben.

Monte Paularo in Monte Dimon sta pravzaprav manjši masiv v obliki stranskega grebena Karnijskih Alp, ki se znižuje proti JZ.

Smučanje po JV grebenu

Greben dolgo časa ohranja višino med 1800 in 2000 metri. Če prihajamo od SZ. od Forcelle Fontanafredda, je najprej v grebenu nekaj nepomembnih vzpetin (1995m, 2020m), nato se greben vzpne v vrh Monte Paulara, 2043m. Na njem se greben razveja. Šibkejša stranska veja gre proti JZ vse dol do Paluzze. Glavna veja pa se v obliki tukaj bolj ostrega grebena proti vzhodu vzpne na Monte Dimon, 2043m. Razdalja med vrhovoma je 1,25 km. Z Monte Dimona se greben nadaljuje proti JV. Spet je zaobljen in lahko prehoden, primeren tudi za smučanje. Onkraj majhnega sedelca, 1950m, je vzpetina Monte Neddis, 1990m. Ta vrh je zelo priljubljen pozimi, saj turni smučarji navadno ne nadaljujejo na Monte Dimon. Naprej se širok hrbet spušča proti JV vse do Paulara. V skupinici je še nekaj stranskih grebenov, v katerih je še nekaj nepomembnih vzpetin. Med Monte Paularom in Monte Dimonom, na južni strani, je manjša krnica z jezercem. Lago Dimon je poleti priljubljen izletniški cilj.

Razgled z Monte Paulara in Monte Dimona je zanimiv. Najbolj privlačen je seveda pogled na visoke gore na S, še posebej na Monte Coglians / Hohe Warte. Proti Z je v daljavi že videti vrhove Dolomitov, na JZ pa so Dolomiti d'Oltre Piave. Tudi pogled proti J je v glavnem odprt. na JV nas najbolj pritegneta drzna postava Monte Sernia, ki je blizu in gledan z nekoliko drugačne perspektive. lepa je tudi njegova "sestra" Creta Grauzaria. Na JV in V so Julijske Alpe, med visokimi vrhovi je najbolj privlačen videti Montaž. In končno so na V in SV tu še sosednje Karnijske Alpe - bližnja vrhova sta Monte Zermula in Creta di Aip / Trogkofel.

1. Proti vzhodu

2. Proti severozahodu

3. Proti jugovzhodu

Glavni greben Karnijskih Alp - vzhodni del.

Dostop

S severa, iz Avstrije, glavna cesta pride čez Ploeckenpass / Passo di Monte Croce Carnico in po dolini rečice But. Večina obiskovalcev pa pride z juga. V Paluzzo in Paularo pridemo iz Tolmezza, če peljemo proti severu.

Bolj kot širše območje vas verjetno zanimajo informacije o gorskih cestah. Cesta, ki povezuje Paluzzo in Paularo je običajno plužena tudi pozimi. Če ne v celoti, pa gotovo do Ligosulla, zato pridite od zahoda, iz Paluzze.

Castello Valdaier

Iz Ligosulla, 944m, gre dobra gorska cesta do Alberga Castel Valdaier, 1340m. Tudi za to je videti, da jo običajno čistijo. V začetku januarja 2009 je bilo zelo veliko snega in cesta je bila brezhibno očiščena. Nadaljevanje ceste proti Lago Dimon pa pozimi in spomladi ni spluženo in tudi poleti je zaprto za javni promet. Za smučanje bi to pomenilo dolgo prečkanje pobočij, poleti pa bi bila cesta lep izziv za kolesarsko turo. cesta iz Paulara na Passo del Cason di Lanza pozimi ni plužena. Turni smuki od V in S utegnejo biti torej zelo dolgi. Iz Laipacca, v dolini rečice But, se k Rif. Casera Pramosio, 1521m odcepi ozka gorska cesta. Ta je poleti odprta za javni promet, pozimi pa zagotovo ne.

Monte Paularo z Monte Dimona

Pregled tur

Iz skice se vidi, da sta Monte Paularo in Monte Dimon z označenimi potmi dosegljiva iz vseh strani. Mnogi od teh pristopov so primerni pozimi in spomladi za turno smučanje.

1. Najkrajši in poleti najbolj v rabi je SZ pristop. Od Rif. Casera Pramosio je le dobrih 500m vzpona. Steza najprej doseže Forcello Fontanafredda, nato pa v območju grebena nadaljuje na Monte Paularo.

2. Po JZ grebenu pride dolg pristop prav iz Paluzze. Pravzaprav turo lahko začnemo v vasici Zenodis ali pa celo na koncu cestice, ki pride še nekoliko višje v pobočje iz Paluzze. Kljub vsemu imamo do vrha kakih 1600 oziroma 1100 metrov vzpona. Pot je lahka.

3. Od Albergoa Castel Valdaier. Zaradi dobrega izhodišča in južne orientacije je vzpon po JV grebenu oziroma po cesti do Lago Dimon zelo priljubljen. JV greben do Monte Neddisa je zelo priljubljen turni smuk. S parkirišča gremo najprej navzgor po nekdanjih smučiščih. Ni se treba držati preveč desno, saj nam res ni treba prav okrog gore. Nad Casero Valdaier gremo torej kar navzgor in dosežemo greben blizu Cime Val di Legnan, 1709m (komunikacijski stolp). Nato pa po širokem in položnem grebenu pod vršno kupolo Monte Neddisa. Zadnjih 200 metrov je spet malo bolj strmih, a nikjer izpostavljenih. Z Monte Neddisa je na vrh Monte Dimona še kakih 30 minut. Najprej se kakih 50m spustimo, nato pa zaobljenemu grebenu sledimo do vrha. S parkirišča 3 ure. Lahek in zelo lep turni smuk!

1. Na JV grebenu

2. Pod M. Neddisom

3. Na Monte Neddisu

4. Iz Paulara so vzponi dolgi in v zgornjem delu pridejo na prej opisani pristop št. 3.

5. Od Casere Ramaz. Pristopi po Val Cercevesa uporabljajo v glavnem pastirske poti, zato tudi markirane poti ne gredo naravnost na oba vrhova. Možne pa so številne nemarkirane bližnjice. Kar zadeva smučanje, je treba povedati, da čeprav so ti vrhovi zaobljeni in travnati, pa vsa pobočja le niso čisto nedolžna. Nekatera so strma, druga pa razbrazdana zaradi erozije. In tudi lepi grebeni proti vzhodu se spodaj nehajo nad globoko sotesko.

Pogled z Monte Dimona na Monte Coglians / Hohe Warte

Planinske koče

Vzpone na vrh je mogoče narediti v enem dnevu, so pa nekateri malo daljši.

Rifugio Casera Pramosio, 1521m. Odprta poleti. Do nje pripelje gorska cesta. Koča je tipa "bed and breakfast" in ima 20 ležišč. Tel. 0433/775757.

Albergo Castel Valdaier, 1340m. Prijazen hotel na dobrem izhodišču, dosegljiv po dobri cesti.

Kdaj na vrh?

Primerni so vsi letni časi. V globokem snegu ali neugodnih zimskih razmerah je potrebna ustrezna oprema.