MONTE CESEN, 1570m 


Na poti na Monte Cesen - vrh je na desni.

Uvod

Monte Cesen je zaobljen, travnat vrh, sicer najvišji v svoji podskupini pred-Alp nad Vicenzo, a vseeno brez kake večje planinske pomembnosti. Kljub temu pa je popularen in obiskan vse leto. Ker se dviguje tik nad Padsko nižino, ima lep razgled. Dobra cesta doseže Pianezze, 1075m visoko, nato pa gre naprej ožja gorska cesta čez sedlo na višini kakih 1480m. Z njega čez nekaj manjših vzpetin vodi na vrh le lahek travnat greben. Monte Cesen je primeren cilj za pohodništvo, turno smučanje, gorsko kolesarjenje, jahanje in jadralno padalstvo, če omenim le nekaj dejavnosti v naravi. Dviguje se v kolenu reke Piave, tam, kjer ta priteče od Belluna in se južno od kraja Feltre prebije skozi zadnje hribovje na Padsko ravnino.

Ko ga je prvič prebrala, je Jasmini ime vrha zvenelo tako privlačno, da sva ga takoj sklenila obiskati. Česen je namreč tudi ime v naši družini - dekliški priimek moje mame.


Valdobbiadene od San Floriana

Pod Malgo Barbario

Dostop

Večina na Monte Cesen pride iz kraja Valdobbiadene, prijaznega mesteca ob južnem vznožju, ki je tudi središče priznanega vinogradniškega in sadjarskega okoliša. Tja se boste najbrž pripeljali z juga, iz Trevisa ali Castelfranca Veneta, morda pa tudi po cestah ob vznožju hribov, na primer iz Conegliana ali Vittoria Veneta (od vzhoda), ali pa iz Bassana del Grappa (od jugozahoda). S severa pridemo do tja po cesti iz Belluna.

Z glavnega trga v kraju Valdobbiadene main gre na Monte Cesen gorska cesta. Via San Floriano najprej pripelje do istoimenske cerkvice (lep pogled na mesto), od tam pa gre Via San Francesco gor na Pianezze. Iz tega naselja gre naprej ožja, a še vedno kar spodobna gorska cestica - najprej daleč na zahod, nato nazaj na vzhod do planine Barbaria, nad katero so komunikacijski stolpi. Nato se cesta nadaljuje proti SV do koče pod vzpetino Monte Mariech, gre pa še naprej čez sedlo na severno stran.

Januarja 2009 je bila cesta nad naseljem Pianezze sicer zaprta, a bila je splužena in zapornica je bila dvignjena, tako da sva lahko pripeljala do dobrih 500 metrov pred planino Barbaria. Poleti je cesta zagotovo dobro prevozna, ne vem pa, če je tudi uradno odprta za javni promet.


Vzpon na vrh

Ta je kaj kratek, odvisno kako visoko se pripeljemo. Z naselja Pianezze, 1075m, nam ni treba iti po cesti, lahko se povzpnemo na planino Barbario, 1425m, kar naravnost. Nato gremo do sedla pod vzpetino Monte Mariech, cca 1500m, po cesti. Na sedlu zavijemo levo na travnat vršni greben. Najprej dosežemo Koto 1559 m, se kakih 35 metrov spustimo, nato pa gremo še čez eno ali dve grbini na vrh. Z naselja Pianezze je na vrh manj kot 2 uri. To je lahko tudi lep turni smuk.

Najin nenavadni januarski vzpon

Cesta postaja vedno ožja in bolj zasnežena. Potem ne gre več in treba bo obračati. Z nosom zadenem v narinjen sneg in odpade registrska tablica. Ko nazadnje le začneva hoditi, gre sonce že za obzorje. A vzpon bo kratek. Prvič imava s seboj kratke, 90 cm smuči, take, ki jih namestiš kar na navadne planinske čevlje. Za spust po cesti bodo dobre. Prizori na gori so prelepi, kmalu sva na sedlu pod Monte Mariech in zavijeva levo. Sneg lepo drži, a ko sva na predvrhu, je sonce že za obzorjem. Jaz smučke lepo namestim, Jasminine se pa na lahkih letnih čevljih držijo bolj na podlagi prepričevanja. Še preden ugotovim za kaj gre, dvakrat pogrnem. Te plavutke so res hecne, še posebej, če je snežna odeja že prekrita z rahlo skorjo. A smuk je kratek, spet greva naprej peš. Zadnji metri pod vrhom pa so popolnoma ledeni. No, lepo! Starejša ko sva, bolj sva trapasta. Led, noč, kratke smučke, a sva se za to vozila pol dneva do sem? Previdno pricapljava na kopast vrh. Le malo sape zajameva, nato se pripraviva za smučanje. Čez zaledenelo pobočje kar zdrsneva. Drsiš, dokler ne ujameš krpe napihanega snega, tam zaviješ in tako sva kmalu doli. Naprej pa je nočni smuk prav zabaven, pred sedlom v pršiču naredim celo nekaj lepih zavojev. Po cesti gre hitro. Pred avtom pa je na cesti traktor. Možak, ki pluži, naju gleda prav grdo, najbrž je imel težave pripeljati mimo najinega avta. Ob 6:30 odpeljeva. Spala bova v avtu niže na hribu. In naslednji dan na nasipih Pada. Za potepanje imava še dva dneva, a vreme je obupno - mrzlo in sneži in tako si oba dneva le ogledujeva lepa italijanska mesta: Bassano del Grappa, Asiago, Cremono, Mantovo, Montagnano, Monselice.


 1  2  3

1. Pod Pl. Barbaria

2. Monte Cesen. Foto: Jasmina.

3. Proti vrhu



Monte Cesen - pogled na Dolomite.

Razgled z vrha

Razen prijazne bližnje soseščine z nežnimi gorskimi pobočji in razpadajočimi pastirskimi kočami, so z vrha najbolj privlačni pogledi v daljave. Ob južnih obrobjih lahko pregledamo dobršen del Vzhodnih Alp.

Proti severu je najbolj privlačen pogled na Dolomite, gledamo jih že kar s precejšnje razdalje. Beluneški Dolomiti pa so nam bliže.

Proti jugu je pogled odprt in svobodno lahko poleti čez Padsko nižino. Odvisno od vidljivosti se lahko zabavamo z ugibanjem imen mest in uživamo ob pogledu na urbano krajino.


Planinske koče

Če bi želeli na gori prespati, je nemara dobra izbira Agriturismo Malga Mariech, 1504m. Koča je odprta od junija do septembra vsak dan, od oktobra do maja pa le ob vikendih.
E-mail: [email protected]. Tel.: 338-5619434.


Casera Malga Mariech


Slovo

Kdaj na vrh?

Odvisno od razmer in od tega, kako dolg pohod želite narediti, se je na Monte Cesen mogoče povzpeti kadar koli. Če smučate, je pozimi najbolje imeti s seboj smuči. Sva ugotovila, da so dobre kakršne koli.


Hosted by www.Geocities.ws

1