Monte Amariana od zahoda

Uvod

Verjetno poznaš staro pesem: 'Vino Amaro, vino Amaro'. Da, vino amaro je doma tukaj, v kraju Amaro, kakih 300m nad morjem, na južnih obronkih gore Monte Amariana. A tu nismo zaradi vina, gore so tiste, ki nas zanimajo. Vedno, kadar sem se peljal tam mimo z avtom, je ta lepa, osamljena gora pritegnila moj pogled. Potem sem bral o njeni bogati spomladanski flori in lepem razgledu in tura na njen vrh se je pomikala po moji lestvici želja navzgor.

Monte Amariana je domača gora Tolmezza, centra Karnije. Njen masiv, v katerem je še nekaj stranskih vrhov, se dviguje kakih 1600 metrov nad sotočjem Tilmenta in Bele. In, na srečo, z avtom ne moreš zelo visoko pod vrh. Iz Amara gre ozka gorska cestica na 980m, a imeti moraš kar srečo, da pripelješ do njenega konca. Junija 2006 sva midva morala začeti s hojo že na 700 metrih, saj je bila cesta brezupno zatrpana s tonami skal, ki so pozimi pridrvele po bližnji grapi.

Monte Amariana ima obliko lepe piramide. Pravzaprav je greben, ki poteka v smeri zahod-vzhod. Njena pobočja so strma, del zahodnega grebena je celo prav divji in tudi najlažji pristop z juga zahteva, da preplezaš skalnato stopnjo, v kateri je pot zavarovana z jeklenico. In prav zares - junija so njena pobočja vsa razacvetena.

Vzhodni del osrednjih Karnijskih Alp ni zelo visok. Gore v njem stojijo precej narazen, kar pa omogoča čudovite razglede z njih. Monte Amariana pripada ožji skupini, v kateri na severu stojita čudovita Monte Sernio in Creta Grauzaria.

Razgled z vrha

Ker se v tem delu Karnijske Alpe proti jugu že spuščajo v Padsko nižino, razgled z Monte Amariane seže prav do Jadranskega morja. Na vzhodu se razprostirajo Julijci. Najbolj veličastna sta Montaž in Kanin, za Slovence zanimivi pa so tudi pogledi na nam odmaknjeni Plauris in njegovo okolico. Proti severu in zahodu razločiš domala prav vse vrhove Karnijskih Alp. Še dlje na zahodu in severozahodu pa se na obzorju seveda že dvigujejo Dolomiti in Visoke Ture. En sam obisk na oblačen dan žal ni dovolj, da bi vam celoten razgled lahko predstavil tudi s slikami.

1. Pogled na sever
2. Pogled na jug
3. Pogled na zahod

Dostop

Monte Amariana stoji nad avtocesto Udine - Tarvisio. Z avtoceste zapelješ proti Tolmezzu, kmalu pripelješ v Amaro in že na začetku (vzhod) zaviješ desno v naselje. Nato po ozki cesti pelješ le še navzgor, nad Amarom zavije čez pobočja proti levi, prva večja parkirišča so v območju izrazite grape. Če pa je cesta prevozna, pelješ po njej kolikor visoko se pač da. Na sedlu v stranskem grebenu, na višini dobrih 1000m, se cesta prevesi na planine na drugi strani.

Drugo izhodišče za dostop na vrh je Illegio, kraj na SZ pobočjih Amariane. Vanj po cesti pripeljemo z vzhodnega obrobja Tolmezza.

Pregled tur

1. Južni pristop (Št. 414). Iz Amara, cca 320m, čez južna pobočja. 1600m, 4-5h (iz Amara). Strma, označena pot, v predelu stometrske grape pod vršnim grebenom je pot že toliko zahtevna, da je zavarovana z jeklenico. Ni primerna za vroče poletne dni. Opis: Pot št. 414 se s ceste odcepi malo pod sedlom, na strani Amara. Prvih 300m pot naredi čez zelo strma pobočja v velikih zavojih. Dokaj udobno poteka skozi gozd, čez travnata pobočja in po lepih policah. Ko doseže gladko steno, pot zavije malo v desno in se ji skozi zadnji bukov gozd izogne. Zgoraj doseže spet travnate strmine, a pot je dobra vse do skalnate zapore pod grebenom. Tam vstopi v izrazito, a plitvo grapo. Skal bo za dobrih 100m vzpona, odslej gre pot naravnost navzgor. Kmalu se začnejo varovala. Ko dosežemo vršni greben, se odprejo široka severna obzorja. Zavijemo proti levi in po nadaljnjih 100m vzpona dosežemo vrh.

1. Pot obide steno
2. Pod grebenom
3. Na vršnem grebenu

2. Sentiero Romano Cimenti (Št. 443). Iz Illegia, 576m, čez Ricovero Cimenti, 1080m. To je severni pristop, zanj rabimo 4 ure. Pot je markirana, na nekaj mestih je zavarovana z jeklenico.

3. Sentiero alpinistico Mario della Marta. Ta zavarovana pot je težja od prejšnjih dveh. Začne se na parkirišču ob cesti Amaro - Tolmezzo, pri nekdanji smodnišnici. Za vzpon rabimo skoraj 6 ur.

Monte Amariana z vzhoda

Planinske koče

Zanimivo, da jih na gori kljub bližini Tolmezza ni! Ko bi le tako ostalo!

Kdaj na vrh?

Na Monte Amariano se lahko povzpnemo kadarkoli, čeprav bi zimski vzpon utegnil biti zahteven in bi zanj rabili zimsko opremo. Poleti so južna pobočja zelo vroča, najboljša meseca sta torej september in oktober. Za ljubitelje cvetja pa je najprimernejši čas od začetka do srede junija.