Großer Priel od jugovzhoda, s travnika Polstergut

Uvod

Totes Gebirge - Mrtvo pogorje - je ena naj-bolj značilnih gorskih skupin Severnoapneni-ških Alp. Drzni sivi vrhovi se dvigujejo nad širnimi planotami visokogorskega krasa, narava je neokrnjena, skoraj nobena cesta ne prodre v visokogorje. In Großer Priel je najvišji vrh tega gorstva. Če gremo od Dachsteina po dolgem loku Alp proti vzhodu, ni več višjega vrha od Großer Priela. Je popolna gora. Res da mu manjka velika stena, ki bi omogočala dolge, težke plezalne smeri, a njegovi skalnati grebeni in krajše stene omogočajo številne krajše plezalne vzpone. Veliko nudi tudi običajnim planin-cem, pohodnikom in tudi tistim bolj zahtev-nim, ki se ne ustrašijo lažjega plezanja. Gre-benska tura z oddaljenega Kleiner Priela, 2134m, sicer ni čisto na nivoju one po Jubi-läumsgratu na Zugspitze, a ji je podobna. Vrh je z več strani dostopen po označenih poteh. Nobena od njih ni kratka. Če želiš na Großer Priel v enem dnevu, moraš računati s skoraj 2000 metri višinske razlike!

Totes Gebirge od jugovzhoda, z vrha Warschenecka

Großer Priel s predvrha

Kot celotna skupina Totes Gebirge, je tudi (pred)vrh Großer Priela cilj čudovitih turnih smukov. Najboljše smučarske ture v Totes Gebirge so sploh tiste, ki prečijo celotno pogorje. Preveč je vseh kombinacij, da bi jih naštevali, zatrdimo še enkrat, da je vzpon na Großer Priel na taki večdnevni turi prav gotovo njen vrhunec.

Prvi dokumentirani vzpon na vrh je bil narejen 29. avgusta 1817, in sicer ga je opravil Sigmund Graf z lovci: Hansom, Antonom, Engelbertom in Ferdinandom Riedlerjem.

Celotno območje se ponaša z bogato gorniško tradicijo.

Großer Priel od jugovzhoda, s travnika Polstergut

Še malo geografije

V območju Großer Priela poteka glavni greben Totes Gebirge v smeri JZ-SV. Na jugu globel Klinserschlucht deli Großer Priel od lepe, ostre piramide Spitzmauerja, 2442 m. V grebenu, ki se začne tik severno nad njo, je prvi visoki vrh Brotfall, 2380 m, za škrbino Brotfallscharte, nekako 2300 m, se širok hrbet dvigne do predvrha Priela, cca 2500 m, z njega pa gre ostri vršni greben proti vzhodu na glavni vrh.

Z glavnega vrha se spušča močan skalnat greben proti JV. Konča se na nekako 1700 metrih na širokih pobočjih Kühplan. Med tem grebenom in vrhom Brotfalla leži visoka krnica, imenovana Kühkar. Skozi njo in čez Brotfallscharte gre na vrh JV pristop.

Na sever kaže Großer Priel kar visoko in široko, a ne skrajno strmo steno, ki pada nekako 700 metrov na pobočja Obere Ackergrube, pa še naprej v Ackergraben

in zgornji del doline Hetzau. Tako po levem (S) kot po desnem (SZ) grebenu te stene gre plezalna smer. Z glavnega vrha se proti vzhodu spušča še en močan greben, imenovan Kressenberg. Severni greben se spodaj konča na Arzlochscharte, 1985 m. S te škrbine se proti vzhodu nadaljuje glavni greben Totes Gebirge, vse do Kleiner Priela, 2134 m. K temu grebenu se od severa dvigujejo številne doline in grape, a po nobeni ne gre kaka označena pot.

Razgled z vrha

Razgled z Großer Priela je zares razsežen. Povsod naokrog so najprej bližnji vrhovi Totes Gebirge. Na JZ se nad svojimi malimi ledeniki blešči precej višji masiv Dachsteina. Proti SZ, S in SV se v daljavi vidijo številni vrhovi Salzkammerguta in drugih gorskih skupin Zgornje Avstrije. Tudi proti V razločimo nekatere visoke in lepe gorske skupine: Haller Mauern, Gesäuse, Hochschwab in druge. Proti J pa se raztezajo verige Nizkih Tur. Lep je pogled tudi navzdol v doline: na JV Stodertal, skoraj 2000 m pod nami, in na SZ dolina Hetzau, s svojimi majhnimi jezerci (Ödsee).

1. Dachstein
2. Spitzmauer
3. Schermberg in zadaj Salzkammergut

Großer Priel iz Windischgarstna

Dostop

Großer Priel je najbolj obiskovan od JV, iz Stodertal. S Pyhrnske avtoceste (A9) je v Hinterstoder mogoče pripeljati po dveh cestah. Prva gre proti Z iz Windischgarstna, druga pa proti J iz St. Pankraza. Hinterstoder je znan turističen kraj s celoletno sezono. Pot na Großer Priel se začne le kakih 500 m iz naselja, na JZ strani (veliko parkirišče). Od tam nadaljujemo proti Priel Schutzhaus. Gorske ceste so zaprte za javni promet, dobra ideja pa je, da se del dostopa (1 ura hoje) peljete z gorskim kolesom.

Pri kmetiji Polstergut

Drugo izhodišče je na SZ strani gore, v dolini Hetzau, ki je stranska dolina Almtal. Tik pred Almsee se ozka cesta odcepi čez potok in pelje vse do Almtaler Haus, 714 m. V koncu doline je postaja tovorne žičnice za oskrbovanje Welser Hütte.

Vsi ostali pristopi so precej daljši. S tem mislim predvsem na pristope od zahoda, ki se uporabljajo pri prečkanju celotnega pogorja Totes Gebirge. Tako na primer lahko turo začnemo pri Grundlsee ali celo pri Altausseer See.

Vrh in južni greben

Pregled tur

Planinske ture

1. Iz Hinterstoderja. S parkirišča pri Johannishof, 597m, nato do kmetije Polstergut in naprej proti Z v zatrep doline. Od spodnje postaje tovorne žičnice, 634m, čez dolinsko zaporo do koče, 1422 m. Do sem 3 ure. Od koče še 20 minut do križišča na 1560 m. Tam se odločimo za eno od naslednjih dveh možnosti:
 
a) Bert-Rinesch Klettersteig (ferata). Zelo zahtevna, moderna ferata iz leta 1994 (po avstrijski zahtevnostni lestvici C-D). Gre po JV grebenu naravnost na vrh. Od koče 3 ure.

Kühkar

b) Skozi Kühkar in čez Brotfallscharte na predvrh in po vršnem grebenu na glavni vrh. To je normalni pristop, pot je na nekaj mestih pod Brotfallscharte zavarovana z jeklenicami. Od koče 3 ure.

2. Od Almtalerhaus, 713 m. Od koče naprej proti JV v Hintere Hetzau, nato od konca doline v isti smeri do Welser Hütte, 1815 m. Od tam proti J na Fleischbanksattel, 2122 m, kjer se obrnemo ostro levo. Čez zmerno strmo JZ pobočje na predvrh in po vršnem grebenu na vrh. Prav tako nekako 6 ur.

Kombinacija poti 1 in 2 pomeni zelo dolgo enodnevno turo. Lahko se na Großer Priel povzpnemo z JV, sestopimo na SZ in se nato po severni strani okrog masiva vrnemo. Na povratku imamo še dodatnih 250 metrov višine čez nižje sedlo.

Stodertal - levo je Kleiner Priel

3. Vzponi od zahoda. Vse te možnosti so predolge za en dan. Pri prečkanju Totes Gebirge bomo prvi dan najbrž prespali v Pühringerhütte, 1638 m, drugi dan pa šli na vrh in nato morda sestopili po eni od zgoraj opisanih variant.

4. Greben Kleiner Priel - Grosser Priel. 7 kilometrov dolgi greben ima več kratkih plezalnih odstavkov I. in II. zahtevnostne stopnje. Zadnji del vzpona (po S grebenu Großer Priela) nas ob nepazljivosti hitro spravi v težave III. stopnje. Iz Hinterstoderja se po poti št. 269 v dobrih 4 urah povzpnemo na Kleiner Priel, 2134 m. Za nadaljevanje grebena na glavni vrh rabimo še 7 ur. Nato nas čaka še sestop (spet 4 ure). Ta tura je bila prvič izvedena leta 1904 (O. Gruber in H. Schmid).

Zahtevnejši plezalni vzponi

1. Južni greben. IV+, III+, A0. 650m. Prvi vzpon: V. Wessely, R. Damberger, 3 julij 1898.
2. SZ greben nad Welser Hütte. III+.
3. Stella. Južni greben, V-. 600m.
4. Westwand. IV, 200m.

Planinske koče

Ker so vzponi na Großer Priel dolgi, gre na vrh le majhen del planincev v enem dnevu. Pri vzponu si pomagajo s 4 kočami:

1. Priel Schutzhaus. JV od vrha, na 1422 m. Odprta od začetka maja do konca oktobra in v praznikih ter med smučarsko sezono tudi ob vikendih. Tel.: +43/664/1400789, mobilni: +43/664/1400789. 51+100 ležišč, 10 ležišč v zimski sobi.
2. Welser Huette. SZ od vrha, na 1815m. Odprta od začetka junija do sredine septembra. Tel.: +43/7616/8088, mobilni: +43/676/5753341. 28+80 ležišč, 20 ležišč v zimski sobi.
3. Almtaler Haus. SZ od vrha, v dolini Hetzau, na 710m. Odprta od začetka maja do sredine septembra. Tel.: 06 63/07 90 71.
4. Puehringerhuette. JZ od vrha, na 1638m. Odprta od sredine maja do konca oktobra. Tel.: +43/664/9833241, mobilni: +43/664/4744262. 30+48 ležišč, 20 ležišč v zimski sobi.

Kdaj na vrh?

Za sam vzpon na vrh je najboljši čas poletje in jesen.

Ko je pogorje Totes Gebirge prekrito s snegom, postane izredno privlačno za turno smučanje. Visoka planota je dosegljiva z več strani in tudi vse planinske koče imajo zimske sobe. Tako je tudi predvrh Großer Priela dosegljiv s smučmi. Za vršni greben pa je v trdem snegu ali celo ledu potrebna popolna zimska oprema. Tudi prehod iz Kühkar na Brotfallscharte je strm in zaradi izpostavljenosti so nekatere police zavarovane z jeklenico. V snegu so tudi ti prehodi lahko nevarni. V mehkem snegu pa zadošča pohodna oprema.