Gorjane - pogled proti JV. Foto: Jasmina Pogačnik.

Uvod

Tega nepomembnega travnatega vrha vsekakor ne bi posebej opisal, če me ne bi zamikalo, da postopno opišem vse vrhove vzhodnega dela glavnega grebena Karnijskih Alp. Na vprašanje "Kateri je najbolj vzhodni vrh Karnijskih Alp?" bi večina nemara odgovorila: Ojstrnik. Da, najvzhodnejši dvatisočak. A tik nad Trbižem se dviguje dokaj samostojna, večinoma z gozdom porasla kopa, ki je celo nekoliko višja, kot na primer Peč v Karavankah. Tik pod vrhom je vasica vikendov, do tja pripeljejo kolovozi in z Avstrijske strani nemara celo gozdna cesta, tako da ni videti kot zelo privlačen planinski cilj. A vseeno menim, da je njena velika vrednost v naslednjem: Prvič, je izvrsten razglednik. Na drugo mesto velja postaviti primernost za prijeten spust s smučmi. In tretjič, zanimiva utegne biti tudi za gorske kolesarje.

Z Gorjan se proti JV pobočja znižujejo do Ziljice, proti SV pa do Zilje. Proti vzhodu se širok gozdnat greben znižuje do kraja Megvarje Vrata (Thörl-Maglern), proti zahodu pa se greben nadaljuje proti Ojstrniku. V njem je najprej nekoliko višji Kapin, nato se greben spusti na sedlo Bartolo, 1175m, zahodno od tega pa je že območje Ojstrnika.

Italijansko ime za Gorjane je Monte Goriane, avstrijsko pa Göriacher Berg.

Razgled z vrha

Z Gorjan je vsekakor najlepši pogled na skupino Mangarta. Vidimo prav v vsak zatrep Mangartske doline in dobro pregledne so tudi gore nad Remšendolom. Lepo je videti tudi skupino Viša in Montaža. Bolj proti vzhodu so preostali Julijci. Na drugi strani so onstran doline Zilje Ziljske Alpe, mogočni Dobrač nam je prav blizu, slikoviti Spitzegel pa že nekoliko oddaljen. Lepi so seveda tudi pogledi v doline.

1. Skupina Mangarta

2. Dobrač

3. Spitzegel

Vzhodne Karnijske Alpe

Dostop

Vzpone na vrh lahko začnemo iz vasi, ki ležijo v vznožju Gorjan.

Na italijanski strani je to Coccau, ki leži ob cesti Trbiž-Beljak.

Druga možnost je Thörl, še nekoliko bolj proti SV ob tej cesti.

Za pristop iz Ziljske doline pa so najbolj prikladne Gorje / Goriach.

Označene poti na vrh

1. Iz Coccaua, 711m. Iz vasi se proti S-SZ vzpenja kolovoz, po katerem gre tudi Karnijska transverzala, tukaj označena s št. 510. Na terasi nad vasjo se asfalt kmalu konča, malo boljša cesta je nato še do zadnje vikend hiše, tam pa se desno navzgor odcepi kolovoz, ki mu nato sledimo vse do vrha. V spodnejm delu gre ves čas nad potokom Canale dell'Inferno, zgoraj pa naredi nekaj ovinkov skozi gozd, nato en večji ovinek v desno (proti V) nato pa že kar kmalu doseže vršne travnike. Naselje Gorjane je za robom, na avstrijski strani. 2h 30min. Kadar je dovolj snega, je po tej poti možno tudi smučati, najlepši so seveda travniki prav na vrhu (žal le dobrih 200m).

2. Iz Thörla, cca 700m. Tudi iz te vasi gre na vrh Karnijska Transverzala, ki ima tod oznako 403. Ves čas gre v območju glavnega grebena proti zahodu. Sprva se pot v nekaj zavojih bolj strmo dvigne, od kote 1298m naprej pa je prav položna. 3h.

3. Iz Gorij, 664. Proti jugu gre na hrib vrsta gozdnih cest, a mi moramo iti po tisti, ki gre čisto proti Z in gre po njej tudi markacija št. 480. Po številnih ovinkih se cesta usmeri proti J in nazadnje proti JV, dokler ne doseže naselja. Markirana pot gre na več mestih po bližnjicah skozi gozd. 3h.

4. Od zahoda. Če pridemo od Ojstrnika oziroma sedla Bartolo, se ves čas držimo oznak transverzale - št. 403.

1. V globokem snegu

2. Pod Gorjanami: Foto: Jasmina Pogačnik

3. Sestop

Planinske koče

Tik pod vrhom je naselje vikendov, ne vem pa, ali se tam poleti da dobiti tudi kaj za pod zob. Pozimi je bilo seveda vse zapuščeno.

Kdaj na vrh?

Na Gorjane se lahko povzpnemo v vsakem letnem času. Izlet je zelo primeren za obdobja, ko ni mogoče iti v visoke gore. Izberimo čist, razgleden dan. Pozimi mora biti za smučanje dovolj snega.





Večer na Gorjanah