Stoder, slikan z vrha Gmeinecka - zadaj so Nockberge

Uvod

Tisti, katerih srce bije za turno smučanje, spomladi ob pogledu na Gmeineck občutijo velike skomine. Ko se pelješ od Beljaka proti Spittalu, se njegova 1500 metrov visoka, enakomerna pobočja vendar tako lepo bleščijo! Seveda pa je vzpon na vrh lahko lep tudi poleti ali jeseni. Spodnji predeli gore so privlačni tudi za gorske kolesarje, saj ceste segajo kar visoko na njegove planine.

Gmeineck stoji povsem na jugovzhodu skupine Reißecka in je tako eden 'prvih' (ali pa 'zadnjih' vrhov) celotnih Visokih Tur. Njegovo vzhožje oblivajo Möll, Drava in Lieser, vendar se s strani Möll in Drave pred njim razteza še stranski greben, med njim in vrhom pa leži dolgi Hintereggengraben. Vse te gore se dvigujejo v smeri proti severozahodu, kjer nad Roßalmscharte, sedlom na koncu Hintereggengrabna, stoji najvišji vrh te male skupine - Hohe Leier.

Skupina Reißecka z Gmeinecka

Južna in zahodna pobočja Gmeinecka so travnata in ne pretirano strma, proti severu in vzhodu pa se gora spušča z več skalovja in tudi s krajšimi stenami. Bližnji predvrh se imenuje Stoder, 2433m, in je tudi zaželen cilj turnih smučarjev.

Le redko za kako goro rečemo, da razgled z nje ni kaj posebnega. Gmeineck nam prav gotovo ne ponuja nekaj izrednega. Še vseeno pa je z njega viden dobršen del Skupin Reißecka in Hafnerja, na jugu se raztezajo Karnijske Alpe, še dlje proti jugozahodu Julijci in Karavanke, slikoviti pa so, zanimivo, tudi bližnji zaobljeni Nockberge. Gmeineck sam je najbolj slikovit, če ga gledamo od Millstättskega jezera.

Na Gmeinecku

Dostop

Do vznožja Gmeinecka se pripeljemo po avtocesti Beljak - Salzburg. Če zapeljemo z nje pri Spittalu ali Gmündu, potem na izhodišča tur pripeljemo po lokalnih cestah (glej zemljevid spodaj!). Tri najbolj prikladna izhodišča so: Trebesing, Altersberg in Hintereggen.

Alternativni, morda še pogosteje uporabljeni pristop gre z juga oziroma zahoda, s ceste po dolini Möll. Iz Lendorfa peljemo na Hühnersberg, od tam pa naprej peš ali na smučeh v Hintereggengraben. Morebitni severni pristopi mi niso poznani.

Severni pristop na Stubeck - pod Torscharte

Pregled tur

Poleti

Iz vasi na jugovzhodu se na goro vzpenjajo številni kolovozi in markirane poti. Večinoma se združijo pri Bergfriedhütte, 1775m, od koder se lahko vzpnemo naprej na Stoder in Gmeineck. Poleti za vzpon rabimo nekako 5 ur, pozimi v dobrih razmerah prav toliko. Tod potekajo tudi lepi turni smuki.

Smuk v Hintereggengraben

Iz Lendorfa po gorski cestici peljemo še naprej gor na Hühnersberg, kjer parkiramo pri radijski anteni. Od tam po kolovozu (proti SV) na bližnje sedlo in na drugi strani zložno v Hintereggengraben. Držati se moramo leve, zgornje poti, ker se desna spusti pregloboko v dolino. Pri mostu, 1354m, se začne pravi vzpon.

Vzpon na Gmeineck

Najprej gremo še po kolovozu na bližnjo planino, nato pa po odprtih pobočjih proti severu na glavni greben in na vrh. V zgornjem delu so pobočja dokaj strma, a v dobrih razmerah celoten vzpon lahko naredimo s smučmi. 4h 30min.

Smučamo v smeri pristopa, če je na južnih pobočjih sneg že preveč zmehčan, pa lahko tudi peljemo nekoliko bolj proti zahodu (malo bolj strmo) in dosežemo dolino pri Kohlmaierhütte.

Na internetu si lahko ogledate podroben zemljevid (1:50000) na naslovu: http://www.austrianmap.at/.

Planinske koče

Za vzpon na Gmeineck ne rabimo planinskih koč. Sta pa na gori dve:

Pod vzhodno ramo Stoderja stoji Bergfriedhütte, 1775m. Tel.: +43/664/5246781. Odprta je od srede junija do srede septembra.

V Hintereggengrabnu je Kohlmaierhütte, 1512m. Tel.: +43 676 729 70 03.

Kdaj na vrh?

Vzpon na Gmeineck lahko izvedemo v katerem koli letnem času. Pozimi in spomladi se prepričajmo, če niso vršna pobočja poledenela, saj so dovolj strma, da utegnejo biti tudi nevarna.