| Skopje e glaven grad na Republika Makedonija. Vo nego denes ziveat okolu 600.000 ziteli. Lociran e na prosecna nadmorska visocina od 245 m. Gradot e vazen tranziten centar na Balkanskiot Poluostrov. Smesten e vo dolinata na rekata vardar, najgolema reka vo Makedonija, dolga 388 km. Skopje e grad so bogato istorisko minato. Postoi okolu gve iljadi godini. Burnata istorija govori za negovoto paganje vo racete na razni osvojuvaci. Prvite podatoci za negovoto postoenje se od 3 bek P.N.E. Vo 518 godina gradot bil razurnat od katastrofalen zemjotres. Za toa vreme svedocat ostatocite sto mozat da se vidat na arheoloskiot lokalitet "Skupi" na okolu 5 km. severno od centarot na Skopje. Slovenite gradot go naselile vo 695 godina. Za toa zboruvaat ostatocite od nivnata materijalna i duhovna kultura. Slovenskoto ime na gradot SKOPJE za prv pat go spomnal vozantiskiot car Vasilij Vtori vo negovata "Hrisovulja" od 1019 godina. Vo srednovekovniot period od 11 do 14 vek, Skopje bilo vo sostav na razlicni balkanski drzavi: Vizantija, Bugarija, Srbija, a na krajot od 16 vek, vo 1392 godina, gradot go osvoile Osmanliskite Turci, koi tuka se zadrzale se do 1912 godina. Svojata prerodba gradioy Skopje ja doziveal vo ponovo vreme, po Vtorata Svetska vojna. Od fasistickata okupacija Skopje bese osloboden na 13. 11. 1944 godina. Vednas potoa zapocnuva negovata socijalisticka izgradba, pri sto ke dobie sovremena urbanisticka fizionomija. Negoviot razvoj bese prekinat na 26. juli 1963 godina, koga vo 5 casot i 17 minuti bese razurnat od katastrofalen zemjotres. No blagodarenie na golemata covecka solidarnost od celiot svet, Skopje uspea da izrasne vo moderen grad. Po osamostuvanjeto na Republika Makedonija od 1991 godina Skopje e znacaen politiski, ekonomski, kulturen i univerzitetski centar, so golem broj muzei, galerii, teatri i drugi institucii. Ovde posititelite najmnogu gi privlekuvaat kulturno-istoriskite spomenici. Megu niv najpoznati se: Goren grad - tvrdinata "Kale" (od 4, 3 milenium p.n.e. do 19 vek), Kameniot Most od 15 bek, Daut Pasiniot amam 15 bek, crkvata Sveti Spas 17 - 18 vek, orientalnata carsija so golem broj dukani, najgolemiot pazar "Bitpazar" i dr. Spomenici vo neposredna blizina na Skopje se: arheoloskiot lokalitet "Skupi", so golem broj profani i sakralni gradbi, na planinite na planinata Vodno e manastirskiot kompleks "Sv. Pantelejmon" od 12 vek so prekrasen freskozivopis, Mileniumskiot krst na vrvot na Vodno, manastirite Sv. Nikita kaj selo Banjani 14 vek, Markov manastir 14 vek, Sv. Dimitrija kaj selo Susica 14 vek, Sv. Andreja kaj Matka 14 vak i mnogu drugi. Nedaleku od Skopje se prostiraat i ubavi izletnicki mesta: planinata Vodno, Skopska Crna Gora, Kitka - Karazica i dr. Na 30 km od Skopje se naoga Katlanovskata banja poznata uste od rimsko vreme. Zapadno od gradot, blizu do patot za Tetovo, e lociran rekreativno vestackoto ezero "Treska". Zimsko - rekreativniot centar "Popova Sapka" e odalecen 60 km od Skopje, a Mavrovo 100 km. Za nesto poveke od 2 casa vozenje po sovremen magistralen pat, moze da se stigne do Ohridskoto Ezero, biser na Republika Makedonija. |
|
