TAJNATA ZA "KURSK" OSTANA NA DNOTO NA BARENCOVOTO MORE
PRICINI
Pricina za tragedijata na K-141 "Kursk" najverojatno bese sudirot so amerikanskata atomska podmornica CCH-23 UCC "Cimi Karter" od klasata "Sea Wolf".Toa bese onaa vtora amerikanska podmornica koja zaedno so "Memfis" od klasata "Los Angeles" pristigna vo Barincovoto More kade sto bese i "Kursk". "Memfis" potoa vleze vo norveskoto pristaniste za "planirani remontni operacii". No koga rusite pobaraa da napravat inspekcija na dvete podmornici, Pentagon kategoricno odbi. Pretsedatelot Vladimir Putin bese informiran za katastrofata bednas po nastanot. Negovata "zadaca" bese isklucitelno teska. Od edna strana, stanuvase zbor za smrtta na najdobrata ruska atomska podmornica, na nejzinoto vooruzuvanje, na 118-te mornari i kodot "SVOJ TUG", koj mozese da ja resi sekoja vojna. Od druga strana pak postoese realna od otpocnuvanje na atomska vojna koja mozese da dojde od brodot "Petar Veliki" koj se naogase vo blizina na "Kursk". Putin bese pred strasen izbor: ili da ja soopsti vistinskata pricina za smrtta na "Kursk", stavajki go svetot na rabot na atomska vojna ili pak da molci i da napravi zdelka pred se so svojata svest no so toa da postigne realen strateski ishot za Rusija. Toj ja odbra vtorata varijanta.
TERTATA EKSPLOZIJA
Se na brodot "Kursk" se sluci za 10-12 sekundi.podmornicata se dvizese so brzina od 40 milometri na cas, veke gi imase podignato periskopot i radio antenite za isplovuvanje na povrsinata. Se odese po planot. Odednas se slusna zvuk na struenje na metal vo delot na "nosot" na podmornicata. OD udarot na nepoznat objekt se krena balon zgusnat vozduh. "Nosot" na podmornicata trgna kon dnoto. Po 145 sekundi, taa so golema brzina se zarinka vo rnoto na Barencovoto More. Udarot na ogromnata podmornica teska 18 iljadi toni, bese stravoten. Trupot se raspara na nekolku mesta. Brojnite torpeda se otkornaa od lezistata, a potoa se slusnaa dve detonacii. Deset sekundi potoa "Kursk" bese grobnica. No, osven dvete eksplozii registrirani od norveskite seizmolozi, za sto tolku ubedlivo tvrdea i pretstavnisite na NATO, pod vodata, spored izvori od ruskata armija, imase i treta eksplozija. Istite izvori tvrdea deka ostetenata amerikanska mornarica "Cimi Karter" bavno se odvojuvase od "Kursk" i bea potrebni okolu 45 minuti za da otplovi samo polovina milja od mestoto na katastrofata. I ekipazot na amerikanskata podmornica isto taka se borese za svoite zivoti bidejki vo toj moment se sluci eksplozija. Po ova tragite na ubiecot se izgubija. Najverojatno po najkusiot pat "Cimi Karter" stignal do najbliskata boena baza na NATO vo norveska kade sto se krie i sega. Vice-premierot na rusija Ilija Klebanov izjavi: - Katastrofata sledese kako rezultat na detonacija vo prviot torpeden oddel, sto predizvika ogromno razornuvanje na korpusot vo regionot na prviot i vtoriot oddel, narusuvanje na hermeticnoeta na pregradite na tretiot i cetvrtiot oddel sto pak dovede do brzo (od 110-120 sekundi) tonenje na podmornicata i smtr na ekipazot. Za verzijata za potonuvanje to na "Kursk" od bojnoto telo od eksplozija na vodorod ili mina vo momentov nema dovolno dokazi. Vo toj slucaj pak ne moze da se objasni vremenskiot meguprostor na dvete ekslozii. Najverojatno pricina za detonacija vo prviot torpeden oddel moze da bide na "Kursk" vo dnoto na Barencovoto More. Otsustvoto na kakvi bilo eksperimenti na ekipazot vo slednite 145 sekundi da primenat sredstva za spasuvanje ili svetlosna signalizacija koga go izgubile pravecot na dvizenje vo prvite 10-20 sekundi, e pocetok na katastrofata. Toa mozelo da se sluci samo kako rezultat na brvzo potopuvanje ili pozar vo vtoriot oddel. Prvata eksplozija treba da se nabluduva, ne kako pricina za smrtta na "Kursk" tuku kako edna od sekvencite na razvojot na katastrofata. Spored konstukciite vakva eksplozija moze da bide predizvikana od mehanicko dejstvo odnosno od balonite so visoko polnenje rasporedeni megu tvrdite korpusi vo tregion na oregradata megu prviot i vtoriot oddel. Vo toj slucaj, verzijata za sudir na "Kursk" so drug podvoden objekt stna najverojatna.
"PROCISTENI" INFORMACII
Sepak verzijata za sudirot na "Kursk" so druga podmornica stoese vo komentarite na ruskata Voeno-pomorska flota uste na samiot pocetok. Potoa iscezna ili potocno "ja procistija". Na 15 Avgust 2000 godina povikuvajki se na anonimec vo amerikanskata administracija, svetot ja dobi informacijata: - Vo kriticniot moment, vo blizina na ruskata atomska podmornica "Kursk" se naogale dve podmornici na SAD!? Tocni po 31 minuta po ova anonimno soopstenie na SAD, dojde "oficijalen odgovor" od Rusija: -Vo momentot koga ruskata podmornica "Kursk" potona vo Barincovoto More bese nabnjuduvana od amerikanskiot voen brod za elektronsko razoruzuvanje "Lojal". Toj se naogase na 400 km odalecenost od ruskata podmornica i ne e mozno "Lojal" da ucestvuval vo incidentot. Pretstavnicite na SAD vsusnost ne preciziraa dali amerikanskiot brod primil nekakva informacija za "Kursk" i dali vo momentot na incidentot vo regionot imalo i drugi brodovi na amerikanskata flota. Vecerta istiot den komandantot na ruskata Voeno-pomorska flota, Vladimir Kuroedov za prv pat ja komentirase moznosta na sudir na "Kursk" so amerikanska podmornica. Kako odgovor amerikancite organiziraa "protok" na informacija za dvete eksplozii na "Kursk" i ja objavija verzijata za eksperimentite na novite torpeda koi bile pricina za tragedijata. Vo toj moment Putin i rakovodstvoto na ministerstvoto za odbrana veke bea sto otsto sigurni deka "Kursk" se sudril so druga podmornica. Vsusnost tragite na "ubiecot" cirkaa izdignati nad morskoto dno. Ne bese samo odredena nacionalnosta na stranskata podmornica. Verojatno amerikancite se nadevaa deka ostatocite od "Cimi Karter" nema da bidat dovolni za odreduvanje na nivnata nacionalnost.
KOJ E VINOVEN
No vsusnost koja bese taa podmornica? Dali navistina stanuvase zbor za "Cimi Karter" ili za "Memfis"? Spored radiorazuznuvanjeto i akustickoto skeniranje vo regionot na istrazuvanjata na Severnata flota od 7 do 12 Avgust se naogaat dve amerikanski podmornici. Ednata od klasata na "Los Angeles", a vtorata od klasata na "Sea Wolf". Dejstvuvase i brodot na norveskata razoznuvacka fregata i pet razuznuvacki avioni "Orion". Vednas po katastrofata na ruskata podmornica, razuznuvackite aktivnosti na spomenative brodovi padnaa na nula, sto ne e karakteristicno za NATO - flotata vo drugi okolnosti. Iako vo drugi pricini tie se obiduvaat da soberat najdetalni informacii namesto ota brodovitre na NATO bea vednas izvleceni od regionot na nastanot i bea vednas preprateni kon bazite vo norveska. Fakticki vednas po katastrofata amerikanskite podmornici go napustija regionot na nastanot, no od toj moment se zaubi informacijata za ednata podmornica. Podmornicata od klasata na "Los Angeles" bese vterana vo norveskata baza kade sto imase "smena na ekipazot". Lokacijata na vtorata podmornica od klasata "Sea Wolf", do sega ne moze da se utvrdi. Ispituvanjata pokazuvaat deka konstrukskite osobenosti na nekoi od amerikanskite podmornice dozvoluvaat varijanti pri koi vo slucaj na sudir pri sreden kurs pri golem agol na atakot kon oskata na udarnoto pravilo ostetuvanjata ne vodat do katastrofalni posledici. So "Kurs" e mozna situacijata vo koja stranskata podmornica go rasparala nejziniot korpus vo delot megu prviot i vtoriot oddel. Ruskata atomska podmornica ja potfatila i ja isfrlila na povrsinata na Barencovoto More sto mu dalo moznost na amerikanskiot ekipaz da organizira bitka za spasuvanje. Podmornicite od klasata "Sea Wolf" se smetaat za posovremeni od "Los Angeles", a pocnaa da se proizveduvaat so razgoruvanjeto na studenata vojna. Site tie podmornici po po iscrpuvanjeto na resucot bea pretvoreni vo trenazeri. Sit osvem edna. Toa bese podmornicata SSH 23 USS "Cimi Karter" koja bese modernizirana i predadena na NATO - silite. Na nea bese montiran nov atomski reaktor, korpusot bese zasilen so keramika koja ja zgolemi dlabocinata na nurnuvanje. No navigacijata ostana da bide nejzina najslaba tocka.